SODBA SODIŠČA (četrti senat)
z dne 10. novembra 2016
„1* Jezik postopka: nizozemščina.Predhodno odločanje – Nujni postopek predhodnega odločanja – Policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Evropski nalog za prijetje – Okvirni sklep 2002/584/PNZ – Člen 8(1)(c) – Pojem ‚nalog za prijetje‘ – Samostojni pojem prava Unije – Nacionalni nalog za prijetje, ki ga je zaradi pregona izdala policija in potrdil državni tožilec“
V zadevi C‑453/16 PPU,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo rechtbank Amsterdam (sodišče v Amsterdamu, Nizozemska) z odločbo z dne 16. avgusta 2016, ki je prispela na Sodišče istega dne, v postopku v zvezi z izvršitvijo evropskega naloga za prijetje, izdanega zoper
Halila Ibrahima Özçelika,
SODIŠČE (četrti senat),
v sestavi T. von Danwitz, predsednik senata, E. Juhász, C. Vajda, sodnika, K. Jürimäe (poročevalka), sodnica, in C. Lycourgos, sodnik,
generalni pravobranilec: M. Campos Sánchez-Bordona,
sodna tajnica: M. Ferreira, glavna administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 5. oktobra 2016,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za nizozemsko vlado M. Bulterman, H. Stergiou in B. Koopman, agentke,
– za nemško vlado T. Henze, M. Hellmann, J. Möller in R. Riegel, agenti,
– za madžarsko vlado M. M. Tátrai, G. Koós in Z. Fehér, agenti,
– za Evropsko komisijo R. Troosters in S. Grünheid, agenta,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 19. oktobra 2016
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 8(1)(c) Okvirnega sklepa Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 6, str. 34), kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne 26. februarja 2009 (UL 2009, L 81, str. 24, v nadaljevanju: Okvirni sklep).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru izvršitve – na Nizozemskem – evropskega naloga za prijetje, ki ga je Veszprémi Járásbíróság (okrajno sodišče v Veszprému, Madžarska) izdalo zoper Halila Ibrahima Özçelika.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 V uvodnih izjavah 5, 6, 8 in 10 Okvirnega sklepa je navedeno:
„(5) Zastavljeni cilj Unije, da postane območje svobode, varnosti in pravice, prinaša odpravo postopka izročitve med državami članicami in njegovo nadomestitev s sistemom predaje oseb med pravosodnimi organi. Nadalje uvedba novega poenostavljenega sistema predaje osumljenih ali obsojenih oseb zaradi kazenskega pregona ali izvršitve kazni omogoča, da se odpravijo sedaj zapleteni in zamudni postopki izročitve. Tradicionalno sodelovanje, ki je doslej vladalo med državami članicami, bi moralo, v območju svobode, varnosti in pravice, v kazenskopravnih zadevah nadomestiti sistem prostega pretoka pravosodnih odločitev, ki obsegajo odločitve pred izrekom kazni in pravnomočne odločbe.
(6) Evropski nalog za prijetje, kot ga predvideva ta okvirni sklep, je na področju kazenskega prava prvi konkretni ukrep izvajanja načela medsebojnega priznavanja, o katerem je Evropski svet navedel, da je ‚temeljni kamen‘ pravosodnega sodelovanja.
[…]
(8) Odločitve o izvršitvi evropskega naloga za prijetje morajo biti pod zadostnim nadzorom, kar pomeni, da bo pravosodni organ države članice, kjer bodo zahtevano osebo prijeli, moral odločiti o njeni predaji.
[…]
(10) Mehanizem evropskega naloga za prijetje temelji na visoki stopnji zaupanja med državami članicami. Njegovo izvajanje se lahko zaustavi samo v primeru resnih in nenehnih kršitev načel iz člena 6(1) Pogodbe o Evropski uniji ene od držav članic, ki jih ugotovi Svet na podlagi člena 7(1) omenjene pogodbe s posledicami, navedenimi v členu 7(2) te pogodbe.“
4 Člen 1 Okvirnega sklepa, naslovljen „Opredelitev evropskega naloga za prijetje in obveznost njegove izvršitve“, določa:
„1. Evropski nalog za prijetje je sodna odločba, ki jo izda država članica z namenom prijetja in predaje zahtevane osebe s strani druge države članice z namenom uvesti kazenski postopek ali izvršiti kazen zapora ali ukrep, vezan na odvzem prostosti.
2. Države članice izvršijo vsak evropski nalog za prijetje na osnovi načela medsebojnega priznavanja in v skladu z določbami tega okvirnega sklepa.
[…]“
5 Členi 3, 4 in 4a Okvirnega sklepa navajajo razloge za obvezno oziroma fakultativno neizvršitev evropskega naloga za prijetje. Člen 5 Okvirnega sklepa določa jamstva, ki jih mora dati odreditvena država članica v nekaterih primerih.
6 Člen 6 Okvirnega sklepa, naslovljen „Opredelitev pristojnih pravosodnih organov“, določa:
„1. Odreditveni pravosodni organ je pravosodni organ odreditvene države članice, ki je po pravu te države pristojen za odreditev evropskega naloga za prijetje.
2. Izvršitveni pravosodni organ je pravosodni organ izvršitvene države članice, ki je po pravu te države pristojen za izvršitev evropskega naloga za prijetje.
3. Vsaka država članica obvesti Generalni sekretariat Sveta, kateri sodni organ je pristojen po njenem pravu.“
7 Člen 8 Okvirnega sklepa se nanaša na vsebino in obliko evropskega naloga za prijetje. Odstavek 1(c) tega člena določa:
„1. Evropski nalog za prijetje vsebuje naslednje podatke, podane v skladu z obrazcem v prilogi:
[…]
(c) dokazilo o izvršljivi sodbi, nalogu za prijetje ali kateri koli drugi izvršljivi sodni odločbi z enakim učinkom, ki sodi v okvir členov 1 in 2.“
Nizozemsko pravo
8 Z Overleveringswet (zakon o predaji) se v nizozemsko pravo prenaša Okvirni sklep. Člen 1 tega zakona določa:
„Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
[…]
b) evropski nalog za prijetje: pisna odločba pravosodnega organa države članice Evropske unije, izdana zaradi prijetja in predaje osebe s strani druge države članice;
[…]
i) odreditveni pravosodni organ: pravosodni organ države članice Evropske unije, ki je po notranjem pravu pristojen za izdajo evropskega naloga za prijetje;
[…]“
9 Člen 5 zakona o predaji določa:
„Oseba se preda izključno odreditvenim pravosodnim organom drugih držav članic Evropske unije v skladu z določbami tega zakona oziroma določbami, sprejetimi na njegovi podlagi.“
Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje
10 Veszprémi Járásbíróság (okrajno sodišče v Veszprému) je 21. junija 2016 izdalo evropski nalog za prijetje zoper Halila Ibrahima Özçelika, turškega državljana, v okviru kazenskega pregona, ki je bil zoper njega sprožen zaradi dveh kaznivih dejanj, storjenih na Madžarskem in ki se v tej državi članici kazensko preganjata.
11 Rechtbank Amsterdam (sodišče v Amsterdamu, Nizozemska) je prejelo zahtevo za izvršitev tega evropskega naloga za prijetje. To sodišče ugotavlja, da se točka (b) obrazca iz Priloge k Okvirnemu sklepu, v kateri je treba navesti sklep o priporu ali pravosodno odločitev z enakim učinkom, na kateri temelji evropski nalog, sklicuje na „nalog za prijetje št. 19060/93/2014.bü., ki ga je izdala policijska postaja v Ajki in potrdil državni tožilec v Ajki z odločbo z dne 14. junija 2016“.
12 Predložitveno sodišče je z zahtevkom za informacije z dne 8. julija 2016 madžarskim organom postavilo vprašanje glede vloge državnega tožilstva na Madžarskem, zlasti glede njegove neodvisnosti v razmerju do izvršilne oblasti in posledic tega, da državno tožilstvo potrdi nalog za prijetje, ki ga izda policija.
13 Madžarski organi so 14. julija 2016 posredovali odgovor na ta zahtevek, iz katerega zlasti izhaja, da je državno tožilstvo neodvisno od izvršilne oblasti in da je njegova naloga, da med celotno preiskavo skrbi za to, da policija upošteva zakonodajo in da lahko osumljenec izvršuje svoje pravice. Navedeni organi so prav tako pojasnili, da lahko v okviru tega poslanstva državno tožilstvo spremeni ali razveljavi odločbo, ki jo je sprejela policija pri postopanju kot preiskovalni organ, če meni, da ta odločba ni skladna z zakonom ali namenom preiskave. Ti organi so poleg tega navedli, da bo državni tožilec, ki je potrdil nacionalni nalog za prijetje, ki ga je izdala policija, v zadevnem kazenskem postopku verjetno sodeloval kot zastopnik državnega tožilstva.
14 Predložitveno sodišče ob upoštevanju teh informacij dvomi, ali je mogoče nacionalni nalog za prijetje, ki ga je izdala policija in nato z odločbo potrdilo državno tožilstvo, opredeliti kot „sodno odločbo“ v smislu člena 8(1)(c) Okvirnega sklepa.
15 V teh okoliščinah je rechtbank Amsterdam (sodišče v Amsterdamu) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:
„1. Ali je izraz ‚sodna odločba‘ v smislu člena 8[(1)(c)] Okvirnega sklepa […] pojem prava Unije, ki ga je treba razlagati avtonomno in enotno?
2. Če je odgovor pritrdilen, kaj ta pojem pomeni?
3. Ali je potrditev, v okviru katere član državnega tožilstva potrdi nacionalni nalog za prijetje, ki ga je pred tem odredila policija, kot to velja za potrditev iz obravnavane zadeve, taka ‚sodna odločba‘?“
Nujni postopek
16 Predložitveno sodišče je predlagalo, naj se ta predlog za sprejetje predhodne odločbe obravnava po nujnem postopku predhodnega odločanja, ki je določen v členu 107 Poslovnika Sodišča.
17 V utemeljitev tega predloga navaja zlasti dejstvo, da je H. I. Özçeliku trenutno odvzeta prostost do dejanske predaje madžarskim organom.
18 Najprej je treba navesti, da se ta predlog za predhodno odločanje nanaša na razlago Okvirnega sklepa, ki spada na področja iz naslova V tretjega dela Pogodbe DEU, ki se nanaša na območje svobode, varnosti in pravice. Zato se zanj lahko uporabi nujni postopek predhodnega odločanja.
19 Nato je treba v skladu s sodno prakso Sodišča upoštevati okoliščino, da je zadevni osebi iz postopka v glavni stvari trenutno odvzeta prostost in da je njeno pridržanje v priporu odvisno od rešitve spora o glavni stvari (sodba z dne 16. julija 2015, Lanigan, C‑237/15 PPU, EU:C:2015:474, točka 24). Pripor zoper H. I. Özçelika je bil v skladu s pojasnili predložitvenega sodišča dejansko odrejen v okviru izvršitve evropskega naloga za prijetje, ki je bil izdan zoper zadevno osebo.
20 V teh okoliščinah je četrti senat Sodišča 31. avgusta 2016 na predlog sodnice poročevalke in po opredelitvi generalnega pravobranilca odločil, da predlogu predložitvenega sodišča, naj se predlog za sprejetje predhodne odločbe obravnava po nujnem postopku predhodnega odločanja, ugodi.
Vprašanja za predhodno odločanje
21 Predložitveno sodišče z vprašanji, ki jih je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 8(1)(c) Okvirnega sklepa razlagati tako, da odločba, kakršna je ta iz postopka v glavni stvari, s katero državno tožilstvo potrdi nacionalni nalog za prijetje, ki ga je za namene kazenskega pregona predhodno izdala policija, pomeni „sodno odločbo“ v smislu tega člena.
22 Člen 8(1)(c) Okvirnega sklepa določa, da mora evropski nalog za prijetje vsebovati informacije o „izvršljivi sodbi, nalogu za prijetje ali kateri koli drugi izvršljivi sodni odločbi z enakim učinkom, ki sodi v okvir členov 1 in 2“ Okvirnega sklepa. Te informacije morajo biti navedene v točki (b) obrazca iz Priloge k Okvirnemu sklepu, naslovljeni „Odločba, na kateri temelji nalog“, pri čemer njena točka 1 določa, da je treba navesti „[s]klep o priporu ali pravosodn[o] odločitev z enakim učinkom“.
23 Spomniti je treba, da sistem evropskega naloga za prijetje, uveden z Okvirnim sklepom, temelji na načelu medsebojnega priznavanja, ki se tudi sam opira na vzajemno zaupanje med državami članicami glede tega, da lahko njihovi nacionalni pravni redi zagotavljajo enakovredno in učinkovito varstvo temeljnih pravic, ki so priznane na ravni Unije, zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (glej v tem smislu sodbo z dne 5. aprila 2016, Aranyosi in Căldăraru, C‑404/15 in C‑659/15 PPU, EU:C:2016:198, točke od 75 do 77).
24 V zvezi s tem je Sodišče presodilo, da sta tako načelo vzajemnega zaupanja med državami članicami kot načelo medsebojnega priznavanja v pravu Unije temeljnega pomena, saj omogočata vzpostavitev in ohranjanje območja brez notranjih meja. Natančneje, načelo vzajemnega zaupanja zlasti v zvezi z območjem svobode, varnosti in pravice od vsake države zahteva, naj razen v izrednih okoliščinah šteje, da vse druge države članice spoštujejo pravo Unije in zlasti temeljne pravice, priznane s tem pravom (glej v tem smislu mnenje 2/13 z dne 18. decembra 2014, EU:C:2014:2454, točka 191).
25 Na področju, ki ga ureja Okvirni sklep, je načelo medsebojnega priznavanja, ki je – kot izhaja zlasti iz uvodne izjave 6 Okvirnega sklepa – „temeljni kamen“ pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, konkretizirano v členu 1(2) Okvirnega sklepa, v skladu s katerim so države članice načeloma zavezane k izvršitvi vsakega evropskega naloga za prijetje (sodba z dne 5. aprila 2016, Aranyosi in Căldăraru, C‑404/15 in C‑659/15 PPU, EU:C:2016:198, točka 79 in navedena sodna praksa).
26 Iz tega izhaja, da lahko izvršitveni pravosodni organ izvršitev naloga zavrne samo v taksativno naštetih primerih obvezne neizvršitve, določenih v členu 3 Okvirnega sklepa, in fakultativne neizvršitve, določenih v členih 4 in 4a Okvirnega sklepa. Poleg tega je mogoče za izvršitev evropskega naloga za prijetje postaviti samo pogoje, ki so izčrpno navedeni v členu 5 Okvirnega sklepa (sodba z dne 5. aprila 2016, Aranyosi in Căldăraru, C‑404/15 in C‑659/15 PPU, EU:C:2016:198, točka 80 in navedena sodna praksa).
27 Toda pojem „nalog za prijetje“ iz člena 8(1)(c) Okvirnega sklepa označuje le nacionalni nalog za prijetje, tega pa je treba razumeti kot sodno odločbo, ki je ločena od evropskega naloga za prijetje (glej v tem smislu sodbo z dne 1. junija 2016, Bob-Dogi, C‑241/15, EU:C:2016:385, točki 46 in 58).
28 V obravnavanem primeru je evropski nalog za prijetje iz postopka v glavni stvari izdalo Veszprémi Járásbíróság (okrajno sodišče v Veszprému) in se sklicuje na nacionalni nalog za prijetje, ki ga je izdala madžarska policija in potrdilo državno tožilstvo.
29 V teh okoliščinah je treba šteti, da pomeni odločba, s katero je državno tožilstvo potrdilo nacionalni nalog za prijetje, ki ga je izdala zadevna policija, temelj evropskega naloga za prijetje iz postopka v glavni stvari.
30 V zvezi s tem iz informacij, ki jih je Sodišču posredovala madžarska vlada, izhaja, da je odločba, s katero je državno tožilstvo potrdilo nalog, ki ga je izdala ta policija, pravni akt, s katerim državno tožilstvo preveri in odobri ta nalog za prijetje. Zaradi te potrditve, ki je navedena v evropskem nalogu za prijetje, se šteje, da je državno tožilstvo odgovorno za izdajo nacionalnega naloga za prijetje. Iz tega sledi, da z vidika člena 8(1)(c) Okvirnega sklepa ni pomembno, da je nacionalni nalog za prijetje izdala policija, saj njegova potrditev s strani državnega tožilstva, kot je v točki 35 sklepnih predlogov izpostavil generalni pravobranilec, omogoča, da se državno tožilstvo šteje za avtorja tega naloga za prijetje.
31 Tako se zastavlja vprašanje, ali odločba državnega tožilstva spada pod pojem „sodna odločba“ v smislu člena 8(1)(c) Okvirnega sklepa.
32 V zvezi s tem je Sodišče v točkah 33 in 38 sodbe z današnjega dne, Poltorak (C‑452/16 PPU), presodilo, da je treba v okviru Okvirnega sklepa in zlasti njegovega člena 6(1) pojem „pravosodni organ“ razumeti tako, da zajema organe, ki sodelujejo pri izvajanju kazenske sodne oblasti držav članic, kar pa ne vključuje služb policije.
33 Ker je treba zagotoviti skladnost med razlagami različnih določb Okvirnega sklepa, se dozdeva, da je mogoče to razlago prenesti na njegov člen 8(1)(c). Zadnjenavedeno določbo je zato treba razlagati tako, da se pojem „sodna odločba“ nanaša na odločbe organov, ki sodelujejo v kazenskem pravosodju držav članic, z izjemo policije.
34 Glede na to ugotovitev je treba poudariti, da ker je državno tožilstvo organ, pristojen za sodelovanje na področju kazenskega pravosodja države članice (glej v tem smislu sodbo z dne 29. junija 2016, Kossowski, C‑486/14, EU:2016:483, točka 39), je treba odločitev takšnega organa šteti za „sodno odločbo“ v smislu člena 8(1)(c) Okvirnega sklepa.
35 Končno, ta razlaga velja tudi glede ciljev Okvirnega sklepa. Ta želi z uvedbo novega, poenostavljenega in učinkovitejšega sistema predaje oseb, ki so obsojene ali osumljene kršitve kazenskega prava, olajšati in pospešiti pravosodno sodelovanje zaradi prispevanja k uresničitvi cilja Unije, da postane območje svobode, varnosti in pravice, ob opiranju na visoko stopnjo medsebojnega zaupanja, ki mora obstajati med državami članicami (sodba z dne 5. aprila 2016, Aranyosi in Căldăraru, C‑404/15 in C‑659/15 PPU, EU:C:2016:198, točka 76 in navedena sodna praksa).
36 V zvezi s tem iz informacij, ki jih je Sodišču posredovala madžarska vlada, izhaja, da potrditev nacionalnega naloga za prijetje s strani državnega tožilstva izvršitvenemu pravosodnemu organu zagotavlja, da evropski nalog za prijetje temelji na odločbi, ki je bila podvržena sodnemu nadzoru. Takšna potrditev zato upravičuje visoko stopnjo zaupanja med državami članicami, navedeno v prejšnji točki te sodbe.
37 To pomeni, da odločba državnega tožilstva, kakršna je ta iz postopka v glavni stvari, spada pod pojem „sodna odločba“ v smislu člena 8(1)(c) Okvirnega sklepa.
38 Na podlagi vseh zgornjih preudarkov je zato treba na postavljena vprašanja odgovoriti, da je treba člen 8(1)(c) Okvirnega sklepa razlagati tako, da odločba, kakršna je ta iz postopka v glavni stvari, s katero državno tožilstvo potrdi nacionalni nalog za prijetje, ki ga je za namene kazenskega pregona predhodno izdala policija, pomeni „sodno odločbo“ v smislu tega člena.
Stroški
39 Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat) razsodilo:
Člen 8(1)(c) Okvirnega sklepa Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami, kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne 26. februarja 2009, je treba razlagati tako, da odločba, kakršna je ta iz postopka v glavni stvari, s katero državno tožilstvo potrdi nacionalni nalog za prijetje, ki ga je za namene kazenskega pregona predhodno izdala policija, pomeni „sodno odločbo“ v smislu tega člena.
Podpisi