Pritožba, ki so jo 28. septembra 2011 vložile Schindler Holding Ltd, Schindler Management AG, Schindler SA, Schindler Sàrl, Schindler Liften BV in Schindler Deutschland Holding GmbH zoper sodbo Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 13. julija 2011 v zadevi T-138/07, Schinder Holding Ltd in drugi proti Evropski komisiji ob intervenciji Sveta Evropske unije

(Zadeva C-501/11 P)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnice: Schindler Holding Ltd, Schindler Management AG, Schindler SA, Schindler Sàrl, Schindler Liften BV, Schindler Deutschland Holding GmbH (zastopniki: R. Bechtold in W. Bosch, odvetnika, ter profesor Dr. J. Schwarze)

Drugi stranki v postopku: Evropska komisija, Svet Evropske unije

Predlogi

Pritožnice predlagajo

1.    naj se razveljavi sodba Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 13. julija 2011 (zadeva T-138/07) .

2.    naj se Odločba Komisije z dne 21. februarja 2007 (COMP/E-1/38.823 -dvigala in tekoče stopnice) razglasi za nično,

podredno, naj se globe, ki so s to odločbo naložene pritožnicam razglasijo za nične ali zmanjšajo;

3.    podredno glede na zahtevka 1 in 2, naj se zadeva vrne Splošnemu sodišču v ponovno razsojanju v skladu s pravno presojo iz sodbe Sodišča;

4.    naj se v vsakem primeru Komisiji naloži plačilo stroškov pritožnic iz postopka pred Splošnim sodiščem in Sodiščem.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnice navajajo trinajst pritožbenih razlogov, in sicer:

─    Prvič, Splošno sodišče naj bi kršilo načelo delitve oblasti in pravico do postopka, ki temelji na spoštovanju pravne države, ker je presodilo, da je Komisija pristojna za naložitev glob, ne da bi to sodišče temeljito preizkusilo odločbo Komisije.

─    Drugič, Splošno sodišče naj bi kršilo načelo neposrednosti pri izvajanju dokazov, saj je kot dopustno ocenilo izvajanje dokazov z zaslišanjem prič iz vpletenih podjetij, ki so sodelovala s Komisijo, kot to sedaj opravlja Komisija.

─    Tretjič, Splošno sodišče naj bi kršilo načelo določnosti (Člen 7 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, v nadaljevanju: EKČP) s tem, da je člen 23(2) Uredbe št. 1/2003¹ presodilo za dovolj določno pravno podlago za naložitev glob.

─    Četrtič, Splošno sodišče ni upoštevalo, da Smernice Komisije o nalaganju glob iz leta 1998 zaradi nepristojnosti Komisije nimajo učinka.

─    Petič, Splošno sodišče je neupravičeno zavrnilo, da Smernice Komisije o nalaganju glob iz leta 1998 kršijo prepoved retroaktivnosti in načelo varstva zaupanja v pravo.

─    Šestič, Splošno sodišče naj bi kršilo načelo krivdne odgovornosti in domnevo nedolžnosti (člen 27(2) Uredbe št. 1/2003; člen 48(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, v nadaljevanju: Listina, člen 6(2) EKČP) s tem se mu ni zdel potreben pripis kršitve, ki so jo storili zaposleni, zadevnemu podjetju oziroma da ga ni ugotovilo.

─    Sedmič, Splošno sodišče je neupravičeno sprejelo odgovornost holdinga Schindler. V zvezi s tem uporabljena načela glede soodgovornosti matične družbe pomenijo poseg v pristojnost držav članic. Poleg tega je Splošno sodišče razširilo obseg sodne prakse Sodišča in kršilo domnevo nedolžnosti (člen 48(1) Listine in člen 6(2) EKČP).

─    Osmič, Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo, ko je presodilo, da zgornje omejitve iz člena 23(2) Uredbe št. 1/2003 niso bile prekoračene.

─    Devetič, holdingu Schindler je bila s tem kršena lastninska pravica, saj ima naložitev globe učinek razlastitve (člen 17(1) Listine, člen 1 Prvega dodatnega protokola k EKČP).

─    Desetič, Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo, ko je previsoke osnovne zneske, ki jih je izračunala Komisija, potrdilo kot upravičene.

─    Enajstič, Splošno sodišče je neupravičeno sprejelo, da Komisija določenih okoliščin ni sprejela kot olajševalne. V zvezi s tem Splošno sodišče zlasti ni upoštevalo prostovoljnega prenehanja omejevalnega sporazuma v Nemčiji in sprejetja ukrepov za uskladitev s pravili o konkurenci s strani pritožnic.

─    Dvanajstič, Splošno sodišče je sprejelo prenizka znižanja oziroma neupravičeno nepriznana znižanja iz naslova sodelovanja, ki jih je oziroma ni priznala Komisija. V zvezi s tem ni upoštevalo prispevka pritožnic. Ravno tako ni upoštevalo, da je Komisija nezakonito priznala manjša znižanja kot jih določa Obvestilo o ugodni obravnavi.

─    Trinajstič, Splošno sodišče je kršilo načelo sorazmernosti, ko je presodilo, da je višina glob še dopustna.

____________

¹ - Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 205).