Tožba, vložena 26. januarja 2016 – TestBioTech/Komisija
(Zadeva T-33/16)
Jezik postopka: angleščina
Stranki
Tožeča stranka: TestBioTech eV (München, Nemčija) (zastopniki: K. Smith, QC, J. Stevenson, Barrister, R. Stein, Solicitor)
Tožena stranka: Evropska komisija
Predlogi
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
razglasi dopustnost in utemeljenost tožbe;
razglasi ničnost Sklepa Komisije z dne 16. novembra 2015, s katerim je bila zavrnjena zahteva tožeče stranke za notranjo revizijo izvedbenih sklepov Komisije (EU) 2015/6861 , (EU) 2015/6962 in (EU) 2015/6983 z dne 24. aprila 2015 o treh odobritvah dajanja na trg na podlagi Uredbe (ES) št. 1829/20034 (v nadaljevanju: Uredba o gensko spremenjenih živilih) družbama Monsanto ali Pioneer za njuno gensko spremenjeno sojo MON 87769, MON 87705 in/ali 305423;
naloži plačilo stroškov tožeče stranke toženi stranki, in
odredi kakršne koli ukrepe, ki so po njegovem mnenju potrebni.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva razloga.
Prvi tožbeni razlog: ugotovitev Komisije, da se zahteva za notranjo revizijo povečini nanaša na vprašanja, ki ne spadajo na področje uporabe Aarhuške uredbe5 , pomeni kršitev člena 10(1) v povezavi s členom 2(f) in (g) ter uvodnimi izjavami 11 in od 18 do 21 te uredbe.
Kompetentna nevladna organizacija lahko zahteva notranjo revizijo upravnega akta, sprejetega na podlagi okoljske zakonodaje. Uredba o gensko spremenjenih živilih je takšna zakonodaja. Zato organizacija lahko zahteva revizijo vsakega upravnega akta, sprejetega na podlagi te zakonodaje, tudi dovoljenja za dajanje na trg.
Ob upoštevanju besedila, predmeta in cilja Konvencije Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE) o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah z dne 25. junija 1998 (Aarhuška konvencija) in Aarhuške uredbe ter navodil za izvajanje Aarhuške konvencije, ni nobene podlage za ugotovitve Komisije, da lahko na podlagi Uredbe o gensko spremenjenih živilih sprejema sklepe, ki delno spadajo na področje uporabe Aarhuške uredbe, delno pa ne.
Gensko spremenjeni organizmi so elementi okolja. Argument Komisije, da vpliv teh organizmov na zdravje ljudi ni okoljsko vprašanje in torej ni zajet z Aarhuško uredbo, je že v osnovi napačen.
Drugi tožbeni razlog: to, da Komisija na zahtevo za notranjo revizijo, ki je bila vložena 29. maja 2015, ni odgovorila pred 16. novembrom 2015, pomeni kršitev člena 10(3) Aarhuške uredbe.
Komisija je izpodbijani sklep sprejela 16. novembra 2015, kar je okoli 24 tednov po vložitvi zahteve za notranjo revizijo. Komisija ni ustrezno pojasnila, zakaj ni spoštovala običajne zahteve, da mora biti odgovor podan v 12-ih tednih, nikakor pa ni spoštovala absolutnega roka za odgovor, ki znaša 18 tednov.
____________1 Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/686 z dne 24. aprila 2015 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87769 (MON-87769-7), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 112, str. 16).
2 Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/696 z dne 24. aprila 2015 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON87705 (MON-877Ø5-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 112, str. 60).
3 Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/698 z dne 24. aprila 2015 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo 305423 (DP-3Ø5423-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 112, str. 71).
4 Uredba (ES) št. 1829/2003 Evropskega Parlamenta In Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 32, str. 432).
5 Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (UL L 264, str. 13).