Tožba, vložena 19. septembra 2008 - AEPI proti Komisiji

(Zadeva T-392/08)

Jezik postopka: grščina

Stranki

Tožeča stranka: Elliniki Etaireia pros Prostasia tis Pnevmatikis Idioktisias AE (Atene, Grčija) (zastopnika: P. Xanthopoulos, Th. Asprogerakas-Grivas, odvetnika)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

Tožbi naj se ugodi v celoti;

Odločba Komisije Evropskih Skupnosti C(3435) konč. z dne 16. julija 2008 v zadevi COMP/C2/38.698-CISAC o postopku iz člena 81 ES in člena 53 EGP naj se razglasi za nično v celoti; in

Komisiji naj se naloži plačilo stroškov postopka in stroškov zastopanja tožeče stranke.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka s to tožbo predlaga razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C(3435) konč. z dne 16. julija 2008 v zadevi COMP/C2/38.698-CISAC v delu, v katerem je Komisija odločila, da je tožeča stranka kršila člen 81 ES in 53 EGP, ker je pri sporazumih vzajemnega zastopanja z drugimi družbami uporabila omejitve iz člena 11(2) tipske pogodbe Mednarodne konfederacije društev avtorjev in skladateljev (v nadaljevanju: tipska pogodba CISAC) oziroma dejansko uporabila omejitve v zvezi s sprejemom članov in uskladila ozemeljske razdelitve na način, ki omejuje licenco na domače ozemlje vsake kolektivne upravljalske družbe.

Tožeča stranka navaja naslednje razloge za razglasitev ničnosti.

Prvič, tožeča stranka navaja, da izpodbijana odločba temelji na napačni presoji dejstev in na splošno resničnosti, dokazov in objektivnih elementov kršitve.

Drugič, tožeča stranka meni, da je bila kršena njena pravica do zaslišanja in tretjič, da sta bila člen 81 ES in 53 EGS uporabljena napačno, ker je bila tožeča stranka obsojena za neobstoječo kršitev. Posebej navaja, da z določitvijo klavzul o ozemeljski razdelitvi ni bila kršena konkurenca, ampak so take klavzule potrebne, da se upravičencem zagotovi dobro upravljanje z njihovimi pravicami v državah, v katerih vsaka družba sopodpisnica opravlja svojo dejavnost. Poleg tega tožeča stranka meni, da je Sodišče Evropskih skupnosti potrdilo, da klavzule o izključni ozemeljski razdelitvi v sporazumih vzajemnega zastopanja ne kršijo konkurence.

Četrtič, tožeča stranka navaja, da v izpodbijani odločbi ni upoštevano dejstvo, da v pravu Skupnosti intelektualna lastnina in intelektualna ter umetniška dela niso kot drugi proizvodi in storitve in da so se zanje napačno uporabila pravna pravila, ki veljajo za slednje.

Petič, tožeča stranka meni, da je Komisija kršila člen 151 ES, ki določa načelo odstopanja na področju kulture, na podlagi katerega mora Komisija pri sprejemanju katerihkoli predpisov upoštevati kulturni vidik zaradi spoštovanja in spodbujanja raznolikosti evropskih kultur.

Šestič, tožeča stranka meni, da pomeni dejstvo, da se v okviru obravnavanja kršitve člena 81 ES ni obravnavalo vprašanje odgovornosti, napačno uporabo pravnega pravila in očitno pomanjkljivo obrazložitev izpodbijane odločbe.

Sedmič, tožeča stranka meni, da izpodbijana odločba krši načelo sorazmernosti, ker evropske družbe, ki upravljajo z intelektualno lastnino, niso enako velike ter načelo nepristranskosti, ker je bila sprejeta nezakonito. Med drugim tožeča stranka meni, da odločba zaradi hudih protislovij ni jasna in logična. Poleg tega se z izpodbijano odločbo pod pretvezo pridobitve licenc za uporabo glasbe prek kabla, satelita in interneta, dejansko poskuša naložiti vzajemno izločitev družb, ki upravljajo z intelektualno lastnino, in se tako izkrivlja konkurenco z določitvijo neenakih tržnih pogojev in povzročitvijo neizogibnih sporov med zadevnimi družbami. Nazadnje, tožeča stranka meni, da izpodbijana odločba neposredno krši Direktivo 93/83/EGS in je v nasprotju z Bernsko konvencijo za varstvo književnih in umetniških del, h kateri je pristopila tudi Evropska unija.

____________

¹ - Direktiva Sveta 93/83/EGS z dne 27. septembra 1993 o uskladitvi določenih pravil o avtorski in sorodnih pravicah v zvezi s satelitskim radiodifuznim oddajanjem in kabelsko retransmisijo (UL L 248, 6.10.1993, str. 15).