Pritožba, ki jo je 26. avgusta 2011 vložila Evropska komisija zoper sodbo Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 16. junija 2011 v zadevi T-210/08, Verhuizingen Coppens NV proti Evropski komisiji

(Zadeva C-441/11 P)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranki

Pritožnica: Evropska komisija (zastopniki: A. Bouquet, S. Noë in F. Ronkes Agerbeek, zastopniki)

Druga stranka v postopku: Verhuizingen Coppens NV

Predlogi

Komisija Sodišču predlaga, naj:

razveljavi sodbo Splošnega sodišča Evropske unije z dne 16. junija 2011 v zadevi Verhuizingen Coppens proti Komisiji (T-210/08);

zavrne tožbo za razglasitev ničnosti ali, podredno, razglasi ničnost člena 1(i) odločbe C(2008) 926 konč. v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 Pogodbe ES in člena 53 Sporazuma o EGP (zadeva COMP/38.543 - Mednarodne selitvene storitve) le v delu, v katerem je ugotovljeno, da je družba Verhuizingen Coppens NV odgovorna za sporazum o provizijah;

višino denarne kazni določi v višini, ki se Sodišču zdi primerna;

družbi Verhuizingen Coppens NV naloži plačilo stroškov tega pritožbenega postopka in dela stroškov postopka pred Splošnim sodiščem, ki se Sodišču zdi ustrezen.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija meni, da je Splošno sodišče kršilo pravo, zlasti člena 263 PDEU in 264 PDEU ter načelo sorazmernosti, ker je odločbo Komisije, s katero je ugotovljeno, da je družba Coppens odgovorna za samo eno očitano kršitev, ki sta jo v upoštevnem času pomenila sporazum o provizijah in sporazum o lažnih predračunih, za nično razglasilo v celoti, ker ni bilo dokazano, da je družba Coppens vedela ali je morala vedeti za sporazum o provizijah. Zlasti zaradi dobrega sodnega delovanja in učinkovitega uveljavljanja konkurenčnih pravil Unije bi smelo Splošno sodišče izpodbijano odločbo za nično razglasiti kvečjemu v delu, v katerem je ugotovljeno, da je družba Coppens odgovorna za sporazum o provizijah. Popolna razglasitev ničnosti namreč pomeni, da bo sodelovanje družbe Coppens pri sporazumu o lažnih predračunih ostalo nekaznovano, razen če bo Komisija sprejela novo odločbo glede tega dela prvotne kršitve. Vendar bi to lahko vodilo do nezaželenega podvajanja upravnih in sodnih postopkov in bi morebiti bilo celo v nasprotju z načelom ne bis in idem.

____________