Tožba, vložena 27. maja 2011 - TF1 proti Komisiji

(Zadeva T-275/11)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Télévision française 1 (TF1) (Boulogne Billancourt, Francija) (zastopnika: J.-P. Hordies in C. Smits, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

ugodi njeni tožbi kot dopustni in utemeljeni;

na podlagi ukrepov procesnega vodstva, v skladu s členom 64(3)(d) Poslovnika Splošnega sodišča, odredi predložitev dokumentov, ki jih je Komisija uporabila za ugotovitev, da je javno financiranje sorazmerno in pregledno, in sicer: poročil o izvedbi členov 2 in 3 odloka glede poslovnih let 2007 in 2008, osnutka poročila iz člena 2 za leto 2009 in zaupne različice izpodbijanega sklepa;

Komisiji naloži plačilo celotnih stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

S to tožbo se poskuša doseči razveljavitev Sklepa Komisije 2011/140/EU z dne 20. julija 2010, s katerim je bila državna pomoč v obliki letne proračunske pomoči, ki jo francoski organi nameravajo dodeliti skupini France Télévisions, razglašena za združljivo s skupnim trgom.

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge.

1.    Prvi tožbeni razlog se nanaša na napačno razlago povezave med novimi davki, določenimi v okviru reforme javnih avdiovizualnih medijev, in financiranjem skupine France Télévisions. Tožeča stranka navaja indice, na podlagi katerih naj bi bilo mogoče ugotoviti, da nujno obstaja povezava med, po eni strani, davkom na oglasna sporočila in davkom na elektronske komunikacije ter, po drugi strani, proračunskimi pomočmi, izplačanimi skupini France Télévisions, tako s pravnega vidika, glede na vse upoštevne nacionalne predpise, kot tudi z gospodarskega vidika, glede na mehanizem določitve zneska pomoči, stopnjo davka in njegovo dejansko uporabo.

2.    Drugi tožbeni razlog se nanaša na tveganje prekomernega nadomestila, povezano z mehanizmom financiranja skupine France Télévisions. Tožeča stranka Komisiji očita, prvič, da ker ni imela dostopa do več upravnih dokumentov, ni mogla koristno izvršiti svoje pravice do pravnega sredstva in, drugič, da je Komisija napačno razlagala člen 106(2) PDEU s tem, da pri analizi zakonitosti spornega ukrepa ni upoštevala pogoja gospodarske učinkovitosti pri opravljanju javne službe.

3.    Tretji tožbeni razlog se nanaša na neupoštevanje drugih pravil PDEU in sekundarne zakonodaje. Tožeča stranka navaja, prvič, da je davek na elektronske komunikacije v nasprotju s členom 110 PDEU, drugič, da sporni davki pomenijo omejitev svobode opravljanja storitev in svobode ustanavljanja, saj kopičenje posebnih davkov v sektorjih radiotelevizije in telekomunikacij močno omejuje možnost gospodarskih subjektov, ki delujejo na področju radiotelevizije in telekomunikacij, da izvajajo svoje gospodarske dejavnosti v Franciji, in tretjič, da je sporni ukrep v nasprotju z Direktivo 2002/20 z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev, saj določa davek za telekomunikacijske operaterje, ki ne spoštujejo pogojev iz direktive.

____________