Language of document :

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Corte suprema di cassazione (Italija) 25. aprila 2018 – Equitalia centro SpA/Poste Italiane SpA

(Zadeva C-284/18)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Corte suprema di cassazione

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka (in vlagateljica odgovora na nasprotno pritožbo): Equitalia centro SpA

Nasprotna stranka (in vlagateljica nasprotne pritožbe): Poste Italiane SpA

Vprašanja za predhodno odločanje

1.    Ali je predpis, kakršen je določen v členu 10(3) zakonske uredbe št. 504/1992 v povezavi s členom 2(18)–(20) zakona št. 662/1996, po katerem se vzpostavijo in vzdržujejo – tudi po privatizaciji storitev „BancoPosta“, ki jih opravlja družba Poste Italiane S.p.A. – rezervirane dejavnosti (sistem monopola) za družbo Poste Italiane S.p.A., predmet katerih je upravljanje storitev poštnega tekočega računa za sprejemanje plačil občinskega davka na nepremičnine, v nasprotju s členom 14 PDEU (prejšnji člen 7D Pogodbe, ki je postal člen 16 PES) in členom 106(2) PDEU (prejšnji člen 90 Pogodbe, ki je postal člen 86(2) PES) in uvrstitvijo v sistem storitev splošnega gospodarskega pomena, ob upoštevanju razvoja nacionalnih predpisov s področja sprejemanja plačil davkov, ki vsaj od leta 1997 zavezancem in lokalnim organom, ki davek pobirajo, omogoča, da uporabijo načine plačila in sprejemanja plačil prek bančnega sistema?

2.    Če se – v odgovoru na prvo vprašanje – šteje, da vzpostavitev zakonskega monopola ustreza značilnostim storitev splošnega gospodarskega pomena, ali je predpis, kot je ta iz člena 10(3) zakonske uredbe št. 504/1992 v povezavi s členom 2(18)–(20) zakona št. 662/1996 in členom 3(1) uredbe predsednika republike št. 144/2001, ki pooblašča družbo Poste Italiane S.p.A., da enostransko določi znesek „provizije“, ki ga mora plačati koncesionar (agent) za prejemanje plačil občinskega davka na nepremičnine in se uporablja za vsak posel upravljanja, izveden na poštnem tekočem računu, ki se glasi na ime koncesionarja, v nasprotju s členom 106(2) PDEU (prejšnji člen 90 Pogodbe, ki je postal člen 86(2) PES) in členom 107(1) PDEU (prejšnji člen 92 Pogodbe, ki je postal člen 87 PES), v skladu z razlago teh predpisov, kot jo je podalo Sodišče v zvezi z zahtevami za razlikovanje zakonitega ukrepa – zaradi obveznosti javne storitve – od nezakonite pomoči (Sodba sodišča z dne 24. julija 2003 Altmark Trans GmbH in Regierungsprăsidium Magdeburg/Nahverkehrsgesellschaft Altmark GmbH, C-280/00), ob upoštevanju, da je družba Poste Italiane S.p.A. s sklepom upravnega odbora št. 57/1996 določila navedeno provizijo v višini 100 lir za obdobje od 1. aprila 1997 do 31. maja 2001 in 0,23 EUR za obdobje po 1. juniju 2001?

3.    Ali je sklop predpisov, kakršen je ta, ki ga sestavljajo člen 2(18)–(20) zakona št. 662/1996, člen 3(1) uredbe predsednika republike št. 144/2001 in člen 10(3) zakonske uredbe št. 504/1992, po katerih se mora koncesionar (agent) nujno podrediti plačilu „provizije“, kot jo enostransko določa in/ali spremeni družba Poste Italiane S.p.A., in ne more odstopiti od pogodbe o poštnem tekočem računu, ne da bi pri tem kršil obveznost, določeno s členom 10(3) zakonske uredbe št. 504/1992, in posledično kršil obveznost sprejemanja plačil občinskega davka na nepremičnine, ki jo je prevzel od lokalnega organa naročnika, v nasprotju s členom 102, prvi odstavek, PDEU (prejšnji člen 86 Pogodbe, ki je postal člen 82, prvi odstavek, PES), kot ga je razložilo Sodišče (glej sodbo Sodišča z dne 13. decembra 1991, GB Inno BM, C-18/88, z dne 25. junija 1998, Chemische Afvaistoffen Dussseldorp BV, C-203/96, in z dne 17. maja 2001, TNT Traco SpA, C-340/99)?

____________