Pritožba, ki jo je Électricité de France (EDF) 27. marca 2018 vložila zoper sodbo Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 16. januarja 2018 v zadevi T-747/15, EDF/Komisija
(Zadeva C-221/18 P)
Jezik postopka: francoščina
Stranke
Pritožnica: Électricité de France (EDF) (zastopnik: M. Debroux, odvetnik)
Drugi stranki v postopku: Evropska komisija, Francoska republika
Predlogi
Pritožnica Sodišču predlaga, naj:
- izpodbijano sodbo razveljavi;
- odloča o prvostopenjski tožbi in naj se ji ugodi ter posledično za nične razglasi člene od 1 do 5 Sklepa Komisije (EU) 2016/154 z dne 22. julija 2015 o državni pomoči SA.13869 (C 68/2002) (ex NN 80/2002)1 ;
podredno:
- dokončno odloči o prvem tožbenem razlogu in prvem delu drugega tožbenega razloga prvostopenjske tožbe, pri čemer naj ugodi temu prvemu delu drugega tožbenega razloga in posledično presodi, da se načelo udeleženca v tržnem gospodarstvu uporabi za sporni ukrep;
- spor vrne v razsojanje Splošnemu sodišču v drugačni sestavi, da se obravnavajo drugi tožbeni razlogi in trditve, ki jih je tožeča stranka navedla v tožbi z dne 22. decembra 2015, in pridrži odločanje o stroških prve stopnje;
še bolj podredno:
spor vrne v razsojanje Splošnemu sodišču v drugačni sestavi, da se obravnavajo vsi tožbeni razlogi in trditve, ki jih je tožeča stranka navedla v tožbi z dne 22. decembra 2015 (vključno s podredno podanimi razlogi), in pridrži odločanje o stroških prve stopnje;
vsekakor:
Komisiji naloži plačilo vseh stroškov tega pritožbenega postopka.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Pritožnica v utemeljitev pritožbe navaja štiri glavne pritožbene razloge in en pritožbeni predlog podredno.
S prvim pritožbenim razlogom se zatrjuje nespoštovanje pravnomočnosti sodbe, ki jo je 15. decembra 2009 izdalo Splošno sodišče v zadevi EDF/Komisija (T-156/04). Izpodbijana sodba sporni ukrep opredeljuje kot domnevno davčno oprostitev, kar je v nasprotju s sodbo z dne 15. decembra 2009, sprejeto v isti zadevi in v kateri je tak pristop izrecno zavrnjen. Za utemeljitev tega neskladja pri opredelitvi izpodbijanega akta se zdi, da se izpodbijana sodba implicitno – nepravilno – opira na nujnost, da se sodba z dne 15. decembra 2009 razlaga „ob upoštevanju“ potrdilne sodbe Sodišča z dne 5. junija 2012 (C-124/10 P). Vendar v tej sodbi Sodišče ni odločalo o opredelitvi spornega ukrepa, kar je dejanska ugotovitev.
Z drugim pritožbenim razlogom se zatrjuje izkrivljanje dokazov, predloženih Splošnemu sodišču. Ti dokazi opisujejo dejansko izveden ukrep prestrukturiranja kapitala družbe EDF ter ne omogočajo opredelitve domnevne davčne oprostitve, ki jo je ugotovilo Splošno sodišče.
S tretjim pritožbenim razlogom se zatrjuje kršitev narave in obsega obveznosti skrbnega in nepristranskega nadzora, ki jih določa nedavna sodna praksa Sodišča, zlasti sodba Frucona Košice z dne 20. septembra 2007 (C-300/16 P), ki je poleg tega bila navedena v pisnih stališčih, podanih pred Splošnim sodiščem.
S četrtim pritožbenim razlogom se zatrjuje, da je Splošno sodišče kršilo obveznost obrazložitve, in sicer tako glede opredelitve zadevnega ukrepa kot tudi neobstoja razprave o trditvah pritožnice, ki temeljijo na sodbi Frucone Košice.
Nazadnje, s podredno podanim pritožbenim razlogom se zatrjuje nepravilna uporaba prava, in sicer ker je bila zatrjevana pomoč opredeljena za novo pomoč, medtem ko bi jo bilo treba opredeliti za obstoječo pomoč.
____________
1 UL L 34, str. 152.