Zadeva T‑655/11
FSL Holdings in drugi
proti
Evropski komisiji
„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Evropski trg banan v Italiji, Grčiji in na Portugalskem – Usklajevanje pri določanju cen – Dopustnost dokazov – Pravica do obrambe – Zloraba pooblastil – Dokaz o kršitvi – Izračun zneska globe”
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 16. junija 2015
1. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Dokazi, ki jih je mogoče upoštevati – Zakonitost prenosa informacij Komisiji, ki so ga opravili nacionalni organi – Presoja nacionalnih sodišč na podlagi nacionalnega prava – Prenos, za katerega nacionalna sodišča niso ugotovila, da je nezakonit – Upoštevanje tako prenesenih informacij kot dokazov s strani Komisije – Dopustnost
(člen 101 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 12(2))
2. Konkurenca – Upravni postopek – Pooblastilo Komisije za pregled – Sklep o odreditvi pregleda – Obveznost obrazložitve – Obseg – Obveznost navesti predmet in namen pregleda
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 20(4))
3. Konkurenca – Upravni postopek – Preiskovalna pooblastila Komisije – Uporaba informacij, zbranih med preverjanji – Meje – Začetek preiskave za preveritev točnosti informacij, ki s bile po naključju razkrite med preverjanji – Dopustnost
(člen 101 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 20)
4. Konkurenca – Upravni postopek – Pooblastila Komisije – Pooblastilo za razdelitev postopka – Razdelitev, ki pomeni začetek novega postopka preiskave – Diskrecijska pravica
(člen 101 PDEU)
5. Konkurenca – Upravni postopek – Spoštovanje pravice do obrambe – Možnost zadevnega podjetja, da v celoti uveljavlja to pravico šele po posredovanju obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah – Rokopisni zapiski, pridobljeni v okviru nacionalnih preiskav, ki jih ima Komisija v posesti – Obveznost, da se o teh dokumentih obvesti zadevno podjetja med predhodnim postopkom preiskave pred posredovanjem obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah – Neobstoj
(člen 101 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003)
6. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Znižanje zneska globe v zameno za sodelovanje obdolženega podjetja – Dodelitev pogojne imunitete pred globami pred sprejetjem dokončne odločitve Komisije – Obseg – Opozorilo Komisije na začasnost procesnega statusa, ki izhaja iz dodelitve pogojne imunitete – Izvajanje nezakonitega pritiska – Neobstoj
(člen 101 PDEU; Obvestilo Komisije 2002/C 45/03, točke 8(a) in (b), 11 od (a) do (c), 15, 16, 18 in 19)
7. Konkurenca – Globe – Znesek – Znižanje zneska globe v zameno za sodelovanje obdolženega podjetja – Popolna imuniteta – Pogoji – Popolno, trajno in hitro sodelovanje zadevnega podjetja – Pojem
(člen 101 PDEU; Obvestilo Komisije 2002/C 45/03, točka 11(a))
8. Ničnostna tožba – Razlogi – Zloraba pooblastil – Pojem
(člen 263 PDEU)
9. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Pravni okvir – Smernice, ki jih je sprejela Komisija – Obvestilo Komisije o imuniteti pred globami in zmanjševanju glob v zameno za sodelovanje obdolženih podjetij – Samoomejitev diskrecijske pravice – Obseg
(člen 101 PDEU; Obvestilo Komisije 2002/C 45/03)
10. Konkurenca – Upravni postopek – Preiskovalna pooblastila Komisije – Uporaba informacij, pridobljenih med preverjanjem, opravljenim v okviru drugega postopka – Dopustnost – Obveznost popolnega, trajnega in hitrega sodelovanja podjetja, ki prosi za popolno imuniteto pred globami – Obseg
(člen 101 PDEU; Obvestilo Komisije 2002/C 45/03)
11. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Uporaba izjav drugih podjetij, ki so bila udeležena v kršitvi, kot dokazov – Dopustnost – Dokazna vrednost prostovoljnih izjav, ki so jih dali glavni udeleženci kartela, da bi se za njih uporabilo obvestilo o ugodni obravnavi
(člen 101 PDEU; Obvestilo Komisije 2002/C 45/03)
12. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Način dokazovanja – Opiranje na sklenjen krog indicev – Upoštevanje elementov, ugotovljenih zunaj obdobja kršitve – Dopustnost – Potrebna stopnja dokazne vrednosti glede posamičnih indicev
(člen 101 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 2)
13. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve, ki jo pomeni sklenitev protikonkurenčnega sporazuma – Odločba, ki se opira na listinske dokaze – Obveznosti dokazovanja podjetij, ki izpodbijajo resničnost kršitve
(člen 101 PDEU)
14. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Način dokazovanja – Dokazne listine – Presoja dokazne vrednosti dokumenta – Merila – Dokument nastal v neposredni zvezi s temi dejstvi ali ga je napisala neposredna priča teh dejstev –Velika dokazna vrednost
(člen 101 PDEU)
15. Temeljne pravice – Domneva nedolžnosti – Postopek na področju konkurence – Uporabnost – Posledice
(člen 101 PDEU; Listina o temeljnih pravicah Evropske unije, člen 48(1))
16. Omejevalni sporazumi – Škodovanje konkurenci – Sporazum, katerega cilj je omejevanje konkurence – Sočasno uresničevanje legitimnih ciljev – Nevplivanje
(člen 101 PDEU)
17. Omejevalni sporazumi – Usklajeno ravnanje – Pojem – Usklajevanje in sodelovanje, ki nista združljiva z obveznostjo vsakega podjetja, da samostojno določi svoje ravnanje na trgu – Razkritje občutljivih informacij, ki odpravljajo negotovost glede prihodnjega ravnanja konkurenta – Javno dostopne informacije – Vključitev – Pogoji
(člen 101 PDEU)
18. Omejevalni sporazumi – Sporazumi med podjetji – Podjetje, ki je bilo udeleženo pri protikonkurenčnem sporazumu – Ravnanje, ki odstopa od dogovorjenega v kartelu – Okoliščina, ki nujno ne omogoča izključitve udeležbe nekega podjetja pri sporazumu
(člen 101 PDEU)
19. Konkurenca – Pravila Unije – Kršitve – Pripis – Pripisljivost ravnanja organov nekega podjetja temu podjetju – Pogoji – Dejanje osebe, ki je bila pooblaščena za ravnanje za račun podjetja
(člen 101 PDEU)
20. Omejevalni sporazumi – Usklajeno ravnanje – Pojem – Izmenjava informacij med konkurenti – Škodovanje konkurenci – Presoja glede na naravo kršitve – Razprava med konkurenti o dejavnikih, ki so pomembni za gibanje cen – Kršitev prek cilja – neobstoj neposredne zveze med usklajenim ravnanjem in maloprodajnimi cenami – Neupoštevnost
(člen 101 PDEU)
21. Konkurenca – Upravni postopek – Spoštovanje pravice do obrambe – Vpogled v spis – Obseg – Zavrnitev posredovanja dokumenta – Utemeljitev
(člen 101 PDEU)
22. Konkurenca – Upravni postopek – Zaslišanja – Zaslišanja nekaterih oseb – Diskrecijska pravica Komisije – Omejitev – Spoštovanje pravice do obrambe
(člen 101 PDEU; Uredba Komisije št. 773/2004, člena 10(3), in 13)
23. Omejevalni sporazumi – Kompleksna kršitev, ki ima elemente sporazuma in usklajenega ravnanja – Enotna opredelitev za „sporazum in/ali usklajeno ravnanje“ – Dopustnost
(člen 101 PDEU)
24. Omejevalni sporazumi – Usklajeno ravnanje – Škodovanje konkurenci – Merila presoje – Protikonkurenčni cilj – Zadostna ugotovitev – Razlikovanje med kršitvami prek cilja in kršitvami prek posledice – Merila, na podlagi katerih je mogoče sporazum šteti za omejitev prek cilja
(člen 101 PDEU)
25. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Neugotovitev kršitve v zvezi z drugim gospodarskim subjektom, ki je v podobnem položaju – Nevplivanje
(člen 101 PDEU)
26. Omejevalni sporazumi – Prepoved – Kršitve – Sporazumi in usklajena ravnanja, ki pomenijo enotno kršitev – Pripis odgovornosti podjetju zaradi sodelovanja pri kršitvi, obravnavani kot celota – Pogoji
(člen 101 PDEU)
27. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Dokazno breme Komisije, da dokaže kršitev in njeno trajanje – Obseg dokaznega bremena – Enotna in trajajoča kršitev – Neobstoj dokazov glede nekaterih obdobij presojanega celotnega obdobja – Prekinitev udeležbe podjetja pri kršitvi – Ponavljajoča se kršitev – Posledice za določitev globe
(člen 101 PDEU)
28. Konkurenca – Globe – Smernice o načinu določanja glob – Metoda izračuna, pri kateri se upoštevajo različni elementi fleksibilnosti – Diskrecijska pravica Komisije – Meje – Spoštovanje načela enakega obravnavanja – Izračun osnovnega zneska globe – Sodni nadzor – Obseg
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02, točke 9, 12, 13 in od 19 do 23)
29. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Metoda za izračun, opredeljena v smernicah Komisije – Izračun osnovnega zneska globe – Merila – Teža kršitve – Presoja glede na naravo kršitve – Učinek protikonkurenčne prakse – Neodločilno merilo
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02, točke od 19 do 24)
30. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Olajševalne okoliščine – Obveznost Komisije, da upošteva svojo predhodno prakso odločanja – Neobstoj
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02, točka 29)
31. Konkurenca – Globe – Presoja glede na posamično ravnanje podjetja – Vpliv nesankcioniranja drugega gospodarskega subjekta – Neobstoj
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3))
1. V pravu Unije ni mogoče dopustiti dokazov, zbranih v popolnem nasprotju s postopkom, določenim za njihovo zbiranje, katerega namen je zavarovati temeljne pravice zadevnih oseb. Neuporabo tega postopka je treba torej obravnavati kot „bistveno kršitev postopka“ v smislu člena 263, drugi odstavek, PDEU. Bistvena kršitev postopka pa ima posledice, in sicer ne glede na to, ali je navedena kršitev stranki, ki se sklicuje nanjo, povzročila škodo
Kar natančneje zadeva upravni postopek na področju konkurence, prepoved iz člena 12(2) Uredbe št. 1/2003 – da se informacije, ki so jih zbrali Komisija in organi držav članic, pristojni za konkurenco, na podlagi svojih preiskovalnih pooblastil, uporabijo kot dokazi za druge namene, kot so tisti, za katere so bile pridobljene – je odgovor na posebno potrebo, in sicer potrebo zagotoviti spoštovanje postopkovnih jamstev, ki so določena v zvezi z zbiranjem informacij, ki ga Komisija in nacionalni organi, pristojni za konkurenco, opravljajo v okviru svojih nalog, hkrati pa omogočiti izmenjavo informacij med temi organi. Vendar iz te prepovedi ni mogoče samodejno izpeljati splošne prepovedi Komisiji, da kot dokaz uporabi informacije, ki jih je pridobil drug nacionalni organ pri opravljanju svojih nalog.
V tem okviru je zakonitost posredovanja informacij, ki so bile zbrane na podlagi nacionalnega kazenskega prava in jih nacionalni državni tožilec ali nacionalni organi, pristojni za konkurenco, posredujejo Komisiji, vprašanje, za katero se uporabi nacionalno pravo. Sodišče Unije pa ni pristojno za to, da z vidika nacionalnega prava nadzira zakonitost akta, ki ga je izdal nacionalni organ. Ker je torej italijansko sodišče posredovanje zadevnih zapisnikov razglasilo za nezakonito, teh dokumentov ni mogoče šteti za nedopustne dokaze, ki bi jih bilo treba izločiti iz spisa“. Ker torej nacionalno sodišče posredovanja zadevnih dokumentov ni razglasilo za nezakonito, teh dokumentov ni mogoče šteti za nedopustne dokaze, ki bi jih bilo treba izločiti iz spisa.
(Glej točke od 44 do 46, 78 in 80.)
2. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 48 do 53.)
3. Čeprav Komisija v okviru upravnega postopka na področju konkurence informacij, ki jih zbere med preverjanji, ne sme uporabiti za druge namene, kot so navedeni v nalogu ali sklepu o preverjanju, pa to ne pomeni, da Komisija ne more začeti postopka preiskave, da bi preverila točnost informacij, do katerih je po naključju prišla med predhodnim pregledom, ali jih dopolnila, če te informacije kažejo na obstoj ravnanj v nasprotju s pravili o konkurenci iz Pogodbe. V okviru take nove preiskave ima Komisija pravico zahtevati nove kopije dokumentov, ki jih je pridobila med prvo preiskavo, ter jih uporabiti kot dokaze v zadevi, na katero se nanaša druga preiskava, ne da bi to vplivalo na pravico zadevnih podjetij do obrambe.
Zato dejstvo, da je se je od nekega podjetja zahtevalo, naj ponovno predloži dokumente, ki jih je že predložilo v prvi preiskavi, ni nezakonito, ampak je nujen pogoj za uporabo navedenih dokumentov v drugi preiskavi.
(Glej točke 54, 55, 69, 104 in 157.)
4. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 56, 57 in 148.)
5. V okviru upravnega postopka na področju konkurence sta prav posredovanje obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah na eni strani in vpogled v spis, ki naslovniku navedenega obvestila omogoča seznanitev z dokazi iz spisa Komisije, na drugi strani tista, ki zagotavljata pravico do obrambe.
Z obvestilom o ugotovitvah o možnih kršitvah je namreč zadevno podjetje obveščeno o vseh bistvenih elementih, na katere se Komisija opira v tej fazi postopka. Zadevno podjetje lahko zato šele po tem, ko je bilo poslano navedeno obvestilo, v celoti uveljavlja pravico do obrambe.
Če bi se namreč zgoraj navedena pravica razširila na obdobje pred posredovanjem obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah, bi bila učinkovitost preiskave Komisije ogrožena, ker bi podjetje lahko že v prvi fazi preiskave Komisije izvedelo, s katerimi informacijami je Komisija že seznanjena in katere je torej še mogoče skrivati.
Komisiji torej zadevnega podjetja ni treba obvestiti o tem, da ji je nacionalni organ posredoval dokumente, preden mu pošlje obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah.
(Glej točke od 94 do 97.)
6. V okviru upravnega postopka na področju konkurence dodelitev pogojne imunitete pred globami torej pomeni, da se za podjetje, ki izpolnjuje pogoje iz točke 8 obvestila o imuniteti pred globami in zmanjševanju glob v primerih kartelov, v upravnem postopku vzpostavi poseben procesni položaj, ki ima določene pravne učinke. Ta pogojna imuniteta nikakor ni izenačena s končno imuniteto pred globami, ki se dodeli šele na koncu upravnega postopka.
Šele ob koncu upravnega postopka, ko Komisija sprejme končni sklep, podjetju, ki mu je dodelila pogojno imuniteto, odobri ali ne imuniteto pred globami v pravem pomenu besede. Točno v tem trenutku procesni položaj, ki izhaja iz pogojne imunitete, preneha učinkovati.
Zato je iz sistema, kot je določen v obvestilu o ugodni obravnavi, razvidno, da podjetje, ki prosi za imuniteto, pred končnim sklepom ne dobi imunitete pred globami v pravem pomenu besede, ampak le procesni položaj, ki se na koncu upravnega postopka lahko spremeni v imuniteto pred globami, če so izpolnjeni zahtevani pogoji.
Torej Komisiji ni treba dokončno sprejeti stališča o prošnji za prizanesljivost že v fazi obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah.
V zvezi s tem ob upoštevanju obveznosti, ki za podjetje izhajajo iz njegovega procesnega statusa prosilca za imuniteto, ni mogoče šteti, da je že dejstvo, da ga je Komisija na ta status opozorila, izvajanje nezakonitega pritiska.
(Glej točke 116, 119, 120, 146 in 154.)
7. Dodelitev popolne imunitete pred globami je izjema od načela osebne odgovornosti podjetja za kršitev pravil o konkurenci, ki jo upravičuje cilj, da se spodbujajo odkrivanje, preiskovanje in pregon ravnanj, ki spadajo med najresnejša omejevanja konkurence, ter odvračanje od teh ravnanj. V takih okoliščinah je torej logično, da se od podjetja, ki prosi za imuniteto, v zameno za dodelitev popolne imunitete pred globami za kršitev, ki jo je to podjetje storilo, zahteva, da mora, kot je določeno v obvestilu o imuniteti pred globami in zmanjševanju glob v primerih kartelov, „v celoti […], na trajni podlagi in hitro“ sodelovati pri preiskavi Komisije.
Iz opredelitve, da podjetje sodeluje „v celoti“, pa je razvidno, da mora biti sodelovanje prosilca za imuniteto s Komisijo, zato da dobi imuniteto, popolno, absolutno in brezpogojno. Opredelitev „na trajni podlagi“ in „hitro“ pomeni, da mora to sodelovanje obstajati med celotnim upravnim postopkom in da mora načeloma biti takojšnje
Poleg tega je zmanjšanje globe na podlagi upoštevnega obvestila o ugodni obravnavi mogoče utemeljiti samo takrat, kadar bi se lahko predloženi podatki in, splošneje, ravnanje zadevnega podjetja glede tega šteli za dokaz njegovega resničnega sodelovanja.
Kot je razvidno iz samega pojma sodelovanje, je mogoče zmanjšanje na podlagi upoštevnega obvestila o ugodni obravnavi odobriti, samo če ravnanje zadevnega podjetja potrjuje tako sodelovanje.
Ta ugotovitev se a fortiori uporablja za sodelovanje, ki je potrebno, da se upraviči popolna imuniteta pred globami, saj je imuniteta še ugodnejše obravnavanje kot samo zmanjšanje globe. Zato izraz, da podjetje sodeluje „v celoti […], na trajni podlagi in hitro“, kar upravičuje dodelitev popolne imunitete pred globami, pomeni resnično, popolno in predano sodelovanje.
(Glej točke od 122 do 126.)
8. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 139.)
9. V pravu o konkurenci obvestilo o imuniteti pred globami in zmanjševanju glob v primerih kartelov na splošno in abstraktno določa metodologijo, ki si jo je Komisija določila za potrebe uporabe svojega programa prizanesljivosti, in tako podjetjem zagotavlja pravno varnost.
Čeprav navedenega obvestila o ugodni obravnavi ni mogoče opredeliti za pravno pravilo, ki bi ga Komisija v vsakem primeru morala spoštovati, vseeno določa pravilo ravnanja, ki kaže na prakso, ki ji je treba slediti in od katere Komisija v konkretnem primeru ne more odstopiti brez navedbe razlogov, ki so združljivi z načelom enakega obravnavanja.
Komisija se s tem, da sprejme taka pravila ravnanja in da z njihovo objavo razglasi, da jih bo v prihodnje uporabljala v primerih, na katere se nanašajo, sama omejuje pri izvrševanju svoje diskrecijske pravice in ne more odstopiti od teh pravil, ne da bi bila sankcionirana zaradi kršitve splošnih pravnih načel, kot sta enako obravnavanje ali varstvo legitimnih pričakovanj.
(Glej točke od 141 do 143.)
10. V okviru upravnega postopka na področju konkurence dejstvo, da se Komisija pri dokazovanju kršitve v neki zadevi ne opira na prvotno prošnjo podjetja za prizanesljivost, ne dokazuje, da je Komisija v nadaljnjem postopku zlorabila pooblastila, da bi navedeno podjetje prisilila, da potrdi dejstva v zvezi z drugo zadevo. Dolžnost sodelovanja podjetja, ki zaprosi za popolno imuniteto pred globami, namreč vključuje obveznost, da podjetje v celotnem postopku sodeluje v celoti, trajno in hitro, kar lahko pomeni tudi preiskovanja in izjave v zvezi z dejstvi, ki niso vključena v prvotno izjavo, potem ko mu Komisija postavi vprašanja, saj je odgovarjanje na vprašanja pomemben del dolžnosti sodelovanja prosilcev za imuniteto.
Poleg tega, ker ima Komisija iz objektivnih razlogov pravico ločiti in združiti postopke, kadar ni naveden noben element, s katerim bi se izpodbijalo razloge, iz katerih se je Komisija odločila, da je treba šteti, da je dejansko stanje v dveh različnih postopkih treba šteti za dve ločeni kršitvi, lahko Komisija upravičeno ugotovi, da je vsak kandidat za imuniteto dolžan sodelovati v obeh ločenih preiskavah, ki bi lahko izhajali iz iste vloge za imuniteto, in da mora še naprej sodelovati tudi po tem, ko mu je bila odobrena končna imuniteta v zvezi s kršitvijo ali kršitvami, na katere se je nanašala ena od preiskav.
Poleg tega, ker Komisija na podlagi indicev iz neke zadeve lahko začne preiskavo v drugi zadevi in ker obveznost sodelovanja prosilca za imuniteto zajema celoten postopek in vključuje obveznost odzivanja na nove okoliščine, to, da je Komisija na podlagi dokumenta iz spisa druge zadeve prosilcu za imuniteto postavila vprašanje, ni nezakonito.
(Glej točke od 147 do 149 in 165.)
11. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 151 do 153, 182, od 338 do 343, 356, 380, 381, 386 in 495.)
12. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 175 do 179, 203, 217 in 375.)
13. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 180, 181 in od 261 do 263.)
14. Načelo, ki prevladuje v pravu Unije, je načelo proste presoje dokazov in edino upoštevno merilo za presojo prosto predloženih dokazov je njihova verodostojnost, ki je odvisna od njihovega izvora, okoliščin nastanka, naslovnika ter smiselnosti in zanesljivosti njihove vsebine. Zato je treba za zelo pomembno šteti okoliščino, da je dokument nastal v neposredni zvezi s temi dejstvi ali da ga je napisala neposredna priča teh dejstev.
(Glej točke 182, 183, 197, 222, 229 in 344.)
15. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 184 in 185.)
16. V pravu konkurence je mogoče šteti, da ima sporazum omejevalni namen, tudi če omejevanje konkurence ni njegov edini namen, ampak sledi tudi drugim legitimnim ciljem, razen če ni dokazano, da je bil namen stikov med podjetjema izključno uresničevanje navedenih legitimnih ciljev.
(Glej točke 220, 230 in 306.)
17. V pravu konkurence Izmenjava informacij med konkurenti še ne postane legitimna, če so te informacije ali nekatere od njih javno znane, saj mora vsak gospodarski subjekt samostojno določati svojo politiko na notranjem trgu. Čeprav ta zahteva po samostojnosti ne izključuje pravice gospodarskih subjektov, da se razumno prilagodijo ugotovljenemu ali pričakovanemu ravnanju konkurentov, pa vendar močno nasprotuje vsakemu neposrednemu ali posrednemu stiku med temi subjekti, ki bi lahko imel za cilj oziroma posledico bodisi vplivati na ravnanje dejanskega ali potencialnega konkurenta na trgu bodisi takemu konkurentu razkriti ravnanje na trgu, za katero se je podjetje odločilo ali ki se ga namerava držati.
V zvezi s tem stališče konkurenta glede katere od informacij, pomembnih za razmere ponudbe in povpraševanja, ki jo je mogoče dobiti tudi drugače kot prek razprav z zadevnimi podjetji, in njenega vpliva na dogajanje na trgu po definiciji ne pomeni javno razpoložljive informacije.
Poleg tega se lahko z rednim objavljanjem informacij o cenah umetno poveča preglednost na trgu, na katerem je konkurenca že zmanjšana zaradi posebnega regulativnega okvira in izmenjave informacij med konkurenti.
Tudi kadar so bile stranke z informacijami o cenah seznanjene, preden so bile te predložene konkurentom, in bi jih bilo torej mogoče zbrati na trgu, to še ne pomeni, da so bile te cene v času pošiljanja cenikov konkurentom objektivno dejstvo na trgu, ki bi ga bilo mogoče takoj ugotoviti. Konkurenti so se lahko zaradi zadevnega pošiljanja s temi informacijami seznanili preprosteje, hitreje in neposredneje, kot bi bilo to mogoče storiti prek trga. Poleg tega jim je bilo s takim predhodnim pošiljanjem omogočeno, da so ustvarili vzdušje vzajemne gotovosti glede prihodnjih cenovnih politik.
Nazadnje, za dokaz obstoja protikonkurenčnega duha zadostuje že samo dejstvo, da je neko podjetje prejelo informacije o konkurentih, ki jih neodvisen gospodarski subjekt sicer hrani kot poslovno skrivnost.
(Glej točke 282 in od 320 do 324.)
18. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 302.)
19. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 303 in 304.)
20. Izmenjava informacij med konkurenti je lahko v nasprotju s pravili o konkurenci, kadar zmanjšuje ali odpravlja stopnjo negotovosti pri delovanju zadevnega trga, zaradi česar je omejena konkurenca med podjetji. Določitev cen, čeprav okvirna, namreč vpliva na konkurenco s tem, da vsem udeležencem kartela omogoča, da z razumno stopnjo gotovosti predvidijo, kakšna bo cenovna politika njihovih konkurentov. Splošneje, taki karteli pomenijo neposreden poseg v bistvene parametre konkurence na zadevnem trgu.
Kar natančneje zadeva trg banan, navedba dejavnikov, ki so zelo pomembni pri določanju ravni ponudbe glede na povpraševanje – kot so vremenske razmere v državah proizvajalkah in ciljnih državah sadja za prehrano, obseg zalog v pristaniščih in pri zorilcih, stanje prodaje na drobno, stanje prodaje pri zorilcih in obstoj promocijskih kampanj – v dvostranskih razpravah, ki so potekale med dobro seznanjenimi subjekti, nujno pomeni, da so si ti izmenjevali tržne informacije in informacije o gibanju cen.
V zvezi s tem tudi ob predpostavki, da se cene, ki so dejansko obračunane, ne ujemajo s cenami, ki sta si jih strani izmenjali, to ne pomeni, da navedene izmenjave niso bile protikonkurenčne. Člen 101 PDEU poleg tega tako kot druga pravila o konkurenci iz Pogodbe ni namenjen le varstvu neposrednih interesov konkurentov ali potrošnikov, ampak tudi varstvu strukture trga in s tem konkurence kot take.
Zlasti to, da usklajeno ravnanje ne vpliva neposredno na raven cen, ne onemogoča ugotovitve, da je to ravnanje omejilo konkurenco med zadevnimi podjetji. Na cene, ki so se dejansko uporabljale na trgu, lahko namreč vplivajo zunanji dejavniki, ki so zunaj nadzora članov kartela, kot so splošen gospodarski razvoj, gibanje povpraševanja v posameznem sektorju ali pogajalska moč strank.
(Glej točke od 328 do 330, 388, 391, 456, 457, 536 in 537.)
21. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 400 do 403.)
22. V okviru upravnega postopka na področju konkurence je med postopkovnimi jamstvi, ki jih podeljuje pravni red Unije, med drugim obveznost pristojne institucije, da skrbno in nepristransko preuči vse upoštevne elemente obravnavane zadeve.
V zvezi s tem pravica do obrambe ne zahteva, da Komisija opravi zaslišanje prič, ki jih predlagajo zadevne osebe, če meni, da je bila preiskava zadeve zadostna. Čeprav namreč člen 10(3) Uredbe Komisije (ES) št. 773/2004 v zvezi z vodenjem postopkov Komisije v skladu s členoma [101 PDEU] in [102 PDEU] določa, da podjetja in podjetniška združenja, ki so predmet postopka na podlagi Uredbe št. 1/2003, „lahko predlagajo zaslišanje oseb, ki bi lahko potrdile dejstva, navedena v njihovih vlogah“, pa iz člena 13 te uredbe izhaja, da ima Komisija razumno diskrecijsko pravico za odločitev o interesu, ki ga lahko ima zaslišanje oseb, katerih pričevanje je lahko pomembno za preučitev spisa.
(Glej točki 405 in 406.)
23. V pravu konkurence je iz primerjave pojma sporazuma in pojma usklajenega ravnanja razvidno, da s subjektivnega vidika zajemata oblike tajnega dogovarjanja, ki so iste vrste ter se razlikujejo le po intenzivnosti in izraznih oblikah. Čeprav pojma sporazuma in usklajenega ravnanja vsebujeta sestavne elemente, ki so delno različni, torej vseeno nista medsebojno nezdružljiva. Zato Komisiji ni treba vsakega ugotovljenega ravnanja opredeliti za sporazum ali za usklajeno ravnanje, ampak lahko upravičeno nekatera od teh ravnanj opredeli za „sporazume“, druga pa za „usklajena ravnanja“
Tako okoliščina, da sta bili v zadevni kršitvi udeleženi le dve podjetji, od tega eno majhno, in da je ta trajala manj kot devet mesecev, v ničemer ne vpliva na dejstvo, da Komisiji ni naložena obveznost, da mora vsako ugotovljeno ravnanje opredeliti kot sporazum ali kot usklajeno ravnanje, ampak lahko upravičeno nekatera od teh ravnanj opredeli za „sporazume“, druga pa za „usklajena ravnanja“. Kadar torej Komisija pravno zadostno dokaže, da sta imeli strani stike, od nje ni mogoče zahtevati, da natančno določi vsak posamezni trenutek, ko sta se usklajevali.
(Glej točke 418, 419 in 453.)
24. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 421 do 431, 469, 471 in 472.)
25. V pravu konkurence ni mogoče zavrniti ugotovitve kršitve nekih podjetij iz razloga, da glede drugih podjetij postopek ni bil uveden. Okoliščina, da Komisija za gospodarski subjekt, ki je bil v podobnem položaju kot obdolženo podjetje, ni ugotovila nikakršne kršitve, ne omogoča zavrnitve kršitve, ki se očita obdolženim podjetjem, če je bila ustrezno dokazana.
(Glej točko 461.)
26. Kršitev člena 101(1) PDEU je lahko posledica ne le ločenega dejanja, ampak tudi niza dejanj ali trajajočega ravnanja. Tej razlagi ni mogoče oporekati iz razloga, da bi lahko tudi eden ali več elementov tega niza dejanj ali trajajočega ravnanja sam po sebi in ločeno pomenil kršitev navedene določbe. Kadar se različna dejanja zaradi istega cilja, ki izkrivlja konkurenco na notranjem trgu, uvrščajo v celosten načrt, lahko Komisija naloži odgovornost za ta dejanja glede na sodelovanje pri kršitvi kot celoti.
V zvezi s tem se pojem enotne kršitve nanaša na položaj, v katerem je več podjetij udeleženih pri kršitvi, sestavljeni iz trajajočega ravnanja z enim samim gospodarskim ciljem, in sicer izkriviti konkurenco, ali pri posameznih kršitvah, ki so med seboj povezane z enotnostjo cilja (isti cilj za vse elemente) in gospodarskih subjektov (udeležena so ista podjetja, ki se zavedajo, da sodelujejo z namenom doseči isti cilj).
Poleg tega se pojem enotne kršitve lahko nanaša na pravno opredelitev protikonkurenčnega ravnanja, ki ga sestavljajo sporazumi, usklajena ravnanja in sklepi podjetniških združenj.
(Glej točke od 478 do 480 in 491.)
27. N področju kartelov pojem celostnega načrta Komisiji omogoča, da domneva, da kršitev ni bila prekinjena, čeprav za določeno obdobje nima dokazov o udeležbi zadevnega podjetja pri tej kršitvi, če je to pri kršitvi sodelovalo pred tem obdobjem in po njem in če ni dokazov ali indicev, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da je bila kršitev glede njega prekinjena. V tem primeru lahko globo naloži za celotno obdobje kršitve, vključno z obdobjem, za katero nima dokazov o udeležbi zadevnega podjetja.
Glede tega je treba pri presoji, ali je Komisija zadostila dokaznemu bremenu, in tako pravno zadostno dokazala obstoj kršitve, dokaze sicer res oceniti kot celoto, vendar namen preučitve, s katero se dokaže trajajoča narava kršitve, ni analizirati, ali je mogoče na podlagi sklenjenega kroga dokazov kot celote razumno dopustiti, da je kršitev trajala celotno obdobje, na katero se ti dokazi nanašajo, temveč je treba ugotoviti, ali je Komisija predložila dokaze, ki se nanašajo na dejstva, ki so si časovno dovolj blizu, da je mogoče razumno sklepati o neprekinjenem trajanju te kršitve med natančno določenima datumoma.
Nasprotno, kadar je v okviru delovanja zadevnega kartela na podlagi presoje obdobja, ki loči dve kršitveni ravnanji, mogoče ugotoviti, da je bila udeležba podjetja pri kršitvi prekinjena in da je bilo podjetje pri kršitvi udeleženo pred to prekinitvijo in po njej, pa je to kršitev treba opredeliti kot ponavljajočo se, če tako kot pri trajajoči kršitvi obstaja enoten cilj, ki mu je podjetje sledilo pred prekinitvijo in po njej. Na tak enoten cilj je mogoče sklepati iz enakosti ciljev zadevnih ravnanj, zadevnih proizvodov, podjetij, ki so bila udeležena pri tajnem dogovoru, glavnih načinov njegovega izvajanja, fizičnih oseb, ki so delovale na račun podjetij, in nazadnje geografskega področja uporabe navedenih ravnanj. Kršitev je v takem primeru enotna in ponavljajoča se, in čeprav lahko Komisija naloži globo za celotno obdobje kršitve, tega ne more storiti za obdobje, v katerem je bila kršitev prekinjena.
(Glej točke od 481 do 484, 494 in 496.)
28. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 502 do 511.)
29. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 508, 525, od 528 do 532, 538 in 539.)
30. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 548, 549, 552 in 553.)
31. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 556 do 558.)