Pritožba, ki jo je Jean-Marie Le Pen vložil 3. maja 2018 zoper sodbo Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 7. marca 2018 v zadevi T-140/16, Le Pen/Parlament

(Zadeva C-303/18 P)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnik: JeanMarie Le Pen (zastopnik: F. Wagner, avocat)

Druga stranka v postopku: Evropski parlament

Predlogi

Razveljavitev sodbe Splošnega sodišča z dne 7. marca 2018, T-140/16.

In torej:

razglasitev ničnosti Sklepa generalnega sekretarja Evropskega parlamenta z dne 29. januarja 2016, ki je bil vročen z dopisom št. D 302191 z dne 5. februarja 2016 in sprejet v skladu s členom 68 Sklepa 2009/C 159/01 predsedstva Evropskega parlamenta z dne 19. maja in 9. julija 2008 „o izvedbenih ukrepih v zvezi s Statutom poslancev Evropskega parlamenta“, kot je bil spremenjen, v katerem je bil ugotovljen dolg tožeče stranki v višini 320.026,23 EUR zaradi zneskov, ki so bili neupravičeno izplačani v okviru parlamentarne pomoči, in v katerem so bili navedeni razlogi za njegovo vračilo;

razglasitev ničnosti bremepisa št. 2016-195 z dne 4. februarja 2016, s katerim je bila tožeča stranka obveščena, da je bil v zvezi z njo s Sklepom generalnega sekretarja z dne 29. januarja 2016 ugotovljen dolg, pri čemer ji je bila naložena izterjava zneskov, ki so bili neupravčieno izplačani v okviru parlamentarne pomoči;

določitev zneska, ki se dodeli tožeči stranki za povračilo njene nepremoženjske škode;

določitev zneska, ki se dodeli tožeči stranki za povračilo stroškov postopka;

naložitev plačila vseh stroškov Parlamentu.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

1. Pritožbeni razlog, ki se nanaša na javni red: Kršitev pravice do obrambe tožeče stranke s strani Splošnega sodišča – Bistvena kršitev postopka

Splošno sodišče s tem, da Parlamentu ni naložilo spoštovanja členov 41 in 42 Listine o temeljnih pravicah, ni zagotovilo pravične in kontradiktorne razprave. Parlament razpolaga z upravnim spisom in spisom OLAF, ki ju lahko uporabi. Dokazi o delu so lahko vsebovani v obeh spisih, vendar za tožečo stranko ostajajo nedostopni.

2. Kršitev prava Unije s strani Splošnega sodišča – Napačna uporaba prava in napačna pravna opredelitev dejstev in dokazov s strani Splošnega sodišča – Diskriminacija in fumus persecutionis – Kršitev načel zaupanja v pravo in zakonitosti

a. Neobstoj iniciative v zvezi z drugimi strankami

Splošno sodišče je zavrnilo ugotovitev, da je bila iniciativa M. Schulza diskriminatorna, čeprav je bila usmerjena zgolj proti stranki Front National, proti drugim strankam pa ne. Enaki postopki bi morali biti začeti proti vsem francoskim strankam, strankam drugih držav članic in desetinam poslancev.

b. Diskriminacija glede na osebne okoliščine M. Schulza in njegovo uporabo uslužbencev Parlament

Splošno sodišče je zavrnilo zaslišanje M. Schulza in K. Wellea, čeprav je tožeča stranka predložila dokaze o tem, da je nekdanji predsednik Parlamenta ravnal nezakonito, pri čemer zoper njega ni bil začet postopek. Splošno sodišče ni upoštevalo predloženih dokazov, kar pomeni napačno ugotovitev dejanskega stanja, ki ima pravne posledice.

c. Kršitev načela zaupanja v pravo in zakonitosti

V nasprotju z navedbami Splošnega sodišča obstajajo številni primeri kršitev izvedbenih ukrepov, v katerih Parlament ni zahteval vračila.

3. Vsebinska nezakonitost izpodbijanih aktov

a. Očitna napaka pri presoji Splošnega sodišča

Če je bil dodatek tako pomemben dokaz o delu, bi moral v nasprotju s tem, kar trdi Splošno sodišče, Parlament dokazati, da ga tožeča stranka ni predložila. Splošno sodišče je torej obrnilo dokazno breme, pri čemer je napačno ugotovilo dejansko stanje, kar ima pravne posledice.

b. Delovni čas, ki ga je treba upravičiti in način dokazovanja

Splošno sodišče je izkrivilo navedbo generalnega sekretarja, s katero se zahteva utemeljitev celotnega delovnega časa, in ne „dokaz skladnosti z izvedbenimi ukrepi v zvezi z delom“.

Splošno sodišče ne more zatrjevati neke obveznosti, če Parlament priznava, da ta obveznost ne obstaja, kar izhaja iz zapisnika o obravnavi Splošnega sodišča, in če ta obveznosti ni določena v nobenem členu izvedbnenih ukrepov. Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo.

c. Opravljeno delo

Tožeča stranka ob sklicevanju na člen 127 Poslovnika pred Sodiščem navaja nova dokaza.

d. Kršitev načela sorazmernosti

V nasprotju s tem kar navaja Splošno sodišče, Parlament ni imel nobene nepogojne obveznosti, izterjati terjatve za vseh pet let, če se kot sporna štejejo zgolj tri leta. Ta kršitev načela sorazmernosti upravičuje razglasitev ničnosti sodbe.

e. Zunanje pogodbe

Parlament in zatem Splošno sodišče nista dokazala, da je J.-F. Jalkh vzdrževal poklicne vezi s tretjimi osebami, ki bi lahko škodile tožeči stranki ali ugledu Parlamenta ali pomenile navzkrižje interesov.

____________