Pritožba, ki jo je Bruno Gollnisch vložil 7. maja 2018 zoper sodbo Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 7. marca 2018 v zadevi T-624/16, Gollnisch/Parlament

(Zadeva C-330/18 P)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnik: Bruno Gollnisch (zastopnik: B. Bonnefoy-Claudet, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Evropski parlament

Predlogi

Predlogi zoper izpodbijano sodbo:

razveljaviti sodbo z dne 7. marca 2018, T-624/16 ;

odločiti o vprašanjih, ki se postavljajo iz naslova sodne prakse;

zadevo vrniti v razsojanje Splošnemu sodišču;

pritožniku odobriti 12.500 EUR iz naslova stroškov postopka v okviru pritožbe;

Parlamentu naložiti plačilo stroškov.

Predlogi za primer, da se pritožba dopusti:

če Sodišče meni, da ima na voljo dovolj informacij, naj odloči o sporu;

Sodišče naj za nične razglasi sklep generalnega sekretarja Evropskega parlamenta z dne 1. julija 2016, njegovo vročitev in ukrepe za izvršitev iz dopisa generalnega direktorja za finance z dne 6. julija 2016 in opomin št. 2016-914 z dne 5. julija 2016;

ugoditi prvostopenjskim predlogom pritožnika;

pritožniku odobriti znesek 20.000 EUR za nepremoženjsko škodo, ki mu je nastala;

Parlamentu naložiti plačilo vseh stroškov.

Podredna predloga:

odločiti, da se postopek prekine, dokler se ne končna kazenski postopek, začet v Franciji;

odločiti, da se izvršitev sklepa generalnega sekretarja Evropskega parlamenta v tem obdobju zadrži in da se zneski, ki so bili pobrani iz tega naslova, v celoti vrnejo pritožniku.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

1. Prvi razlog: nepristojnost generalnega sekretarja in kršitev člena 25(3) Poslovnika Parlamenta

Z izpodbijano sodbo je generalnemu sekretarju priznana pristojnost, da sam odloča o obstoju dolga, medtem ko je v skladu s predpisi in starejšo sodno prakso pristojen le za preiskovanje, predlaganje in izvrševanje.

2. Drugi razlog: nespoštovanje načel „una via electa“ in „le pénal tient le civil en état“ (civilni postopek je treba prekiniti do odločitve v kazenskem postopku)

V izpodbijani sodbi je napačno ugotovljeno, da navedeni načeli spadata v nacionalno in ne v evropsko pravo ter da obravnavana zadeva ne vsebuje kazenskega vidika.

3. Tretji razlog: kršitev pravice do obrambe

Z izpodbijano sodbo: 1. pritožniku ni bila zagotovljena temeljna pravica do izjave, čeprav mu ni bila priznana tekom celotnega postopka; 2. je bila potrjena opredelitev zgolj suma, ki jo je podala administracija Parlamenta, čeprav je šlo za očitke, ki so bili poleg tega neutemeljeni in ki so bili proti pritožniku podani tekom postopka, pri čemer sta njihovo spreminjanje in nenatančnost ovirala pripravo učinkovite obrambe; 3) se niso upoštevale posledice neodgovarjanja administracije na dopise pritožnika, ki je spraševal o naravi dokazov o delu njegovega asistenta, ki se jih je zahtevalo od pritožnika.

4. Četrti razlog: diskriminatorna obravnava in fumus persecutionis ter nezakonito obračanje dokaznega bremena

Z izpodbijano sodbo niso bili priznani indici o diskriminatornem obravnavanju in fumus persecutionis, izključeno pa je bilo, da bi se sodna praksa, na katero se je skliceval pritožnik, po analogiji uporabila v primeru politične diskriminacije.

5. Peti razlog: nezadostna obrazložitev in kršitev člena 41 Listine o temeljnih pravicah

S sodbo je bilo nepravilno ugotovljeno, da vmesni dokumenti iz postopka vračila neupravičeno izplačanih zneskov nimajo dokazne vrednosti v zvezi z veljavnostjo tega postopka, in torej v zvezi s končnim aktom. V izpodbijani sodbi torej niso bile izpeljane posledice iz tega, da to spreminjanje obrazložitve in neodogvarjanje administracije na prošnje pritožnika za pojasnila temu nista omogočila, da bi izvedel, kako dokazati neobstoj kršitve.

6. Šesti razlog: kršitev načel pravne varnosti in zaupanja v pravo

Z izpodbijano sodbo je bilo ugotovljeno, da zahteva, da poslanec hrani dokaze o delu svojih asistentov, ni ne retroaktivna ne zavezujoča.

7. Sedmi razlog: nenatančna opredelitev dokazov, izkrivljanje dejstev in protislovnost obrazložitve

Z izpodbijano sodbo je bilo enostransko, a posteriori, brez pravne podlage in nepovezano izdelana teorija o priznanih in dopustnih načinih dokazovanja asistentovega dela, samovoljno pa so bili zavrnjeni dokazi, ki jih je predložil pritožnik in očitano mu je bilo, da v tem postopku ni predložil novih dokazov.

8. Osmi razlog: kršitev načela sorazmernosti

V izpodbijani sodbi se po eni strani šteje, da izvedbena pravila generalnemu sekretarju ne dopuščajo nikakršne diskrecije pri odločanju, po drugi strani pa naj pritožnik ne bi podal zadostne argumentacije proti izvedbenim ukrepom ali predpisom, na katerih ti temeljijo.

____________