Zadeva C‑583/13 P

Deutsche Bahn AG in drugi

proti

Evropski komisiji

„Pritožba – Konkurenca – Sektor železniškega prometa in dodatnih storitev – Zloraba prevladujočega položaja – Uredba (ES) št. 1/2003 – Člena 20 in 28(1) – Upravni postopek – Sklep o odreditvi pregleda – Pristojnosti Komisije za izvajanje pregledov – Temeljna pravica nedotakljivosti stanovanja – Neobstoj predhodne odredbe sodnika – Učinkovit sodni nadzor – Naključno odkritje“

Povzetek – Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 18. junija 2015

1.        Konkurenca – Upravni postopek – Pristojnosti Komisije za izvajanje pregledov – Neobstoj predhodne odredbe sodnika – Kršitev pravice nedotakljivosti stanovanja – Neobstoj – Naknadni sodni nadzor nad zakonitostjo sklepa o pregledu – Temeljno jamstvo

(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 7; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 20(2), (6), (7) in (8))

2.        Konkurenca – Upravni postopek – Pristojnosti Komisije za izvajanje pregledov – Neobstoj predhodne odredbe sodnika – Kršitev pravice do učinkovitega sodnega varstva – Neobstoj – Naknadni sodni nadzor nad zakonitostjo sklepa o pregledu – Obseg

(člen 267 PDEU); Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen. 47; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 20(4))

3.        Konkurenca – Upravni postopek – Pristojnosti Komisije za izvajanje pregledov – Sklep o odreditvi pregleda – Obveznost obrazložitve – Obseg – Komisija, ki je obvestila svoje uslužbence o drugi pritožbi zoper zadevno podjetje – Neobstoj sklicevanja na navedeno pritožbo v sklepu o pregledu – Kršitev obveznosti obrazložitve in pravice do obrambe

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 20(4))

1.        Pristojnosti za preverjanje, ki jih ima Komisija na podlagi člena 20(2) Uredbe št. 1/2003, so omejene na to, da lahko uslužbenci Komisije med drugim vstopijo v prostore, ki jih določijo, da se jim pokaže dokumente, ki jih zahtevajo, da napravijo kopije teh dokumentov in da se jim pokaže vsebina pohištva, ki ga določijo.

Poleg tega je treba v skladu s členom 20(6) in (7) Uredbe št. 1/2003 vložiti prošnjo za odobritev pravosodnega organa, če jim v primeru nasprotovanja zadevnega podjetja zadevna država članica ponudi potrebno sodelovanje in zagotovi tudi podporo policije ali drugega ustreznega izvršilnega organa, da jim omogoči izvedbo pregleda, in če je navedena odobritev potrebna na podlagi nacionalnega prava. Prošnja za takšno odobritev se lahko vloži tudi kot previdnostni ukrep. Poleg tega je v členu 20(8) te uredbe pojasnjeno, da čeprav nacionalno sodišče med drugim preverja, da predvideni prisilni ukrepi niso niti enostranski niti pretirani glede na predmet pregleda, ne more dvomiti v nujnost izvedbe pregleda. Ta ista določba določa, da Sodišče opravi naknadni sodni nadzor.

Zato neobstoj predhodne odredbe sodnika sam po sebi ne more povzročiti nezakonitosti ukrepa pregleda.

V zvezi s tem naknadni sodni nadzor omogoča kompenziranje neobstoja predhodne odredbe sodnika in torej predstavlja temeljno jamstvo za zagotovitev skladnosti zadevnega ukrepa pregleda s členom 8 Evropske konvencije o človekovih pravicah. Ravno to pa je podano v sistemu, ki je vzpostavljen v Evropski uniji, saj člen 20(8) Uredbe št. 1/2003 izrecno določa, da je Sodišče pristojno za izvedbo nadzora nad zakonitostjo sklepa o pregledu, ki ga je sprejela Komisija. Navedeni nadzor vključuje to, da sodišče Unije na podlagi elementov, ki jih predloži tožeča stranka v utemeljitev navedenih tožbenih razlogov, opravi popoln nadzor, to pomeni, da obravnava tako dejanska kot pravna vprašanja.

(Glej točke od 23 do 25 in od 32 do 34.)

2.        V okviru sklepa o pregledu, ki ga je Komisija sprejela na podlagi člena 20(4) Uredbe št. 1/2003, temeljna pravica do učinkovitega sodnega varstva, kot jo zagotavlja člen 6(1) Evropske konvencije o človekovih pravicah, ni kršena zaradi neobstoja predhodnega sodnega nadzora.

Gre namreč za intenzivnost nadzora, kar vključuje preučitev vseh dejanskih in pravnih elementov ter možnost ustrezne odprave morebitno ugotovljenih nepravilnosti, ne pa za trenutek, ko se ta nadzor opravi.

Sodišče Unije, ko odloča o ničnostni tožbi, vloženi zoper sklep o pregledu, pa presoja tako uporabo prava kot dejansko stanje in je pristojno za presojo dokazov in razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa.

Poleg tega je podjetjem, ki so naslovniki sklepa o pregledu, priznana možnost, da izpodbijajo zakonitost tega sklepa in to takoj, ko jim je vročen navedeni sklep, kar pomeni, da podjetje za vložitev ničnostne tožbe pri sodišču Unije ni dolžno čakati na sprejetje končnega sklepa Komisije o domnevni kršitvi konkurenčnih pravil.

Nazadnje, posledica razglasitve ničnosti sklepa o pregledu ali ugotovitve nepravilnosti v postopku preverjanja je to, da Komisija v postopku ugotavljanja kršitve ne more uporabiti informacij, ki so bile pridobljene na tak način.

(Glej točke 41, 42 in od 44 do 46.)

3.        V zvezi s tem čeprav učinkovitost pregleda terja, da Komisija svojim uslužbencem, ki pregled izvajajo, zagotovi pred pregledom vse informacije, ki so koristne za razumevanje narave in obsega morebitne kršitve konkurenčnih pravil in informacije v zvezi z logistiko samega pregleda, se morajo te informacije nanašati le na predmet pregleda, ki je bil odrejen s sklepom.

Vendar če Komisija pred pregledom svoje uslužbence obvesti o obstoju dodatne pritožbe glede zadevnega podjetja, ki ni v zvezi s predmetom sklepa o pregledu, pa ne poda informacije, ki spada v splošni kontekst zadeve. Zato neobstoj sklicevanja na navedeno pritožbo v okviru predmeta tega sklepa o pregledu pomeni kršitev obveznosti obrazložitve in pravice do obrambe zadevnega podjetja.

V zvezi s takim pregledom so bile storjene nepravilnosti, ker so uslužbenci Komisije, ki so predhodno razpolagali z informacijami, ki niso bile v zvezi s predmetom navedenega pregleda, zasegli dokumente, ki ne spadajo na področje pregleda, kot je opredeljeno s sklepom o pregledu, to pa še toliko bolj, ker so uslužbenci med pregledom zbirali informacije, na podlagi katerih je bil sprožen drugi pregled in na katerih je deloma temeljil tretji pregled.

(Glej točke 60 in od 62 do 66.)