Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Judicial da Comarca de Lisboa (Portugalska) 15. novembra 2017 – Cogeco Communications Inc/Sport TV Portugal in drugi
(Zadeva C-637/17)
Jezik postopka: portugalščina
Predložitveno sodišče
Tribunal Judicial da Comarca de Lisboa
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Cogeco Communications Inc
Tožena stranka: Sport TV Portugal, SA, Controlinvest-SGPS SA, Nos-SGPS SA
Vprašanja za predhodno odločanje
1. Ali je mogoče člena 9(1) in 10(2), (3) in (4) Direktive 2014/104/EU1 z dne 26. decembra 2014 in njene preostale določbe ali splošna načela prava Unije, ki se uporabijo, razlagati tako, da na njihovi podlagi subjektu (v tem primeru gospodarski delniški družbi kanadskega prava) nastanejo pravice, na katere se lahko ta v sodnem postopku sklicuje v razmerju do drugega subjekta (v tem primeru gospodarske delniške družbe portugalskega prava) v okviru pravnega sredstva, s katerim zahteva odškodnino za domnevno škodo, nastalo zaradi kršitve konkurenčnega prava, če se upošteva zlasti to, da ob vložitvi obravnavanega pravnega sredstva (27. februarja 2015) rok, ki je v členu 21(1) Direktive postavljen državam članicam za njen prenos v nacionalno pravo, še ni pretekel?
2. Ali je mogoče člen 10(2), (3) in (4) Direktive in njene preostale določbe ali splošna načela prava Evropske unije, ki se uporabijo, razlagati tako, da je v nasprotju z njimi nacionalna določba, kakršen je člen 498(1) portugalskega civilnega zakonika, ki – kadar se uporabi za dejansko stanje, nastalo pred objavo te direktive, pred začetkom njene veljavnosti in pred datumom, določenim kot rok za njen prenos v nacionalno pravo, in v okviru pravnega sredstva, ki je bilo prav tako vloženo pred zadnjenavedenim datumom –
a) za odškodninski zahtevek na podlagi nepogodbene civilne odgovornosti določa triletni zastaralni rok;
b) določa, da začne ta triletni rok teči od datuma, ko se oškodovani subjekt zave svoje pravice, čeprav ne pozna identitete subjekta, ki je odgovoren za škodo, in njenega natančnega obsega, in
c) nikjer ne določa, da ta rok mora ali lahko preneha teči ali se prekine že zaradi dejstva, da je urad za varstvo konkurence sprejel ukrepe v okviru preiskave ali postopka v zvezi s kršitvijo konkurenčnega prava, s katero je povezan odškodninski zahtevek?
3. Ali je mogoče člen 9(1) Direktive in njene preostale določbe ali splošna načela prava Evropske unije, ki se uporabijo, razlagati tako, da je v nasprotju z njimi nacionalna določba, kakršen je člen 623 portugalskega zakona o pravdnem postopku, ki – kadar se uporabi za dejansko stanje, nastalo pred začetkom veljavnosti Direktive in pred datumom, določenim kot rok za njen prenos v nacionalno pravo, in v okviru pravnega sredstva, ki je bilo prav tako vloženo pred zadnjenavedenim datumom –
a) določa, da pravnomočna obsodba, izrečena v upravnem postopku zaradi kršitve, nima učinkov v nobenem pravdnem postopku, v katerem so predmet spora pravna razmerja, ki so odvisna od storitve kršitve; ali (odvisno od razlage)
b) določa, da ta pravnomočna obsodba, izrečena v upravnem postopku zaradi kršitve, v razmerju do tretjih v katerem koli pravdnem postopku, v katerih so predmet spora pravna razmerja, ki so odvisna od storitve kršitve, pomeni zgolj domnevo iuris tantum glede obstoja dejstev, ki tvorijo predpostavke kaznivosti in zakonskih elementov?
4. Ali je mogoče člena 9(1) in 10(2), (3) in (4) Direktive ali člen 288, tretji odstavek, Pogodbe o delovanju Evropske unije ali katero koli drugo določbo primarnega ali sekundarnega prava, precedense iz sodne prakse ali splošna načela prava Unije, ki se uporabijo, razlagati tako, da je v nasprotju z njimi uporaba določb nacionalnega prava, kakršna sta člen 498(1) portugalskega civilnega zakonika in člen 623 portugalskega zakona o pravdnem postopku, s katerima se – kadar se uporabita za dejansko stanje, nastalo pred objavo in začetkom veljavnosti Direktive ter datumom, določenim kot rok za njen prenos v nacionalno pravo, in v okviru pravnega sredstva, ki je bilo prav tako vloženo pred zadnjenavedenim datumom – ne upoštevata besedilo in namen Direktive in se z njima ne uresničuje cilj, ki se mu z Direktivo sledi?
5. Podredno in le za primer, če bo Sodišče na katero koli od zgornjih vprašanj odgovorilo pritrdilno, ali je mogoče člen 22 Direktive in njene preostale določbe ali splošna načela prava Evropske unije, ki se uporabijo, razlagati tako, da je v nasprotju z njimi to, da nacionalno sodišče člen 498(1) portugalskega civilnega zakonika ali člen 623 portugalskega zakona o pravdnem postopku v njuni trenutno zavezujoči različici v obravnavani zadevi uporabi, vendar ju pri tem razlaga in uporabi tako, da sta skladna z določbami člena 10 Direktive?
6. Če je odgovor na peto vprašanje pritrdilen, ali se lahko subjekt v razmerju do drugega subjekta pred nacionalnim sodiščem v odškodninski tožbi za povrnitev škode, nastale zaradi kršitve konkurenčnega prava, sklicuje na člen 22 Direktive?
____________
1 Direktiva 2014/104/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o nekaterih pravilih, ki urejajo odškodninske tožbe po nacionalnem pravu za kršitve določb konkurenčnega prava držav članic in Evropske unije (UL 2014, L 349, str. 1).