Zadeva C‑133/15

Chavez-Vilchez in drugi

proti

Raad van bestuur van de Sociale verzekeringsbank in drugim

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Centrale Raad van Beroep)

„Predhodno odločanje – Državljanstvo Unije – Člen 20 PDEU – Pravica do prebivanja v državi članici, ki pogojuje dostop do socialnih pomoči in do družinskih dodatkov – Državljan tretje države, ki vsakodnevno in dejansko skrbi za svojega mladoletnega otroka, državljana navedene države članice – Obveznost državljana tretje države, da dokaže nesposobnost drugega roditelja, državljana navedene države članice, skrbeti za otroka – Zavrnitev prebivanja, zaradi katere je lahko otrok prisiljen, da zapusti ozemlje države članice oziroma ozemlje Unije kot celoto“

Povzetek – Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 10. maja 2017

1.        Državljanstvo Unije – Pravica do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic – Direktiva 2004/38 – Upravičenci – Družinski člani državljana Unije, ki so državljani tretjih držav – Zahteva – Državljan Unije, ki je uresničeval pravico do prostega gibanja

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38, člen 3(1))

2.        Državljanstvo Unije – Določbe Pogodbe – Pravica do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic – Državljan Unije, ki se vrne v državo članico, katere državljan je, po tem, ko je prebival v drugi državi članici le kot državljan Unije – Izvedena pravica do prebivanja njegovih družinskih članov, ki so državljani tretje države – Pogoji – Dejansko prebivanje državljana Unije v državi članici gostiteljici na podlagi členov 7 in 16 Direktive 2004/38 – Uporaba po analogiji pogojev za podelitev, določenih v tej direktivi

(člen 21, prvi odstavek, PDEU; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38, členi 6, 7(1) in (2) ter 16(1) in (2))

3.        Državljanstvo Unije – Določbe Pogodbe – Področje osebne uporabe – Mladoletnik, državljan države članice, ki ni nikoli uresničeval pravice do prostega gibanja – Vključitev – Učinki – Pravica do prebivanja in zaposlitve enega od staršev, državljana tretje države, ki skrbi za mladoletnika v državi članici državljanstva in prebivališča mladoletnika

(člen 20 PDEU)

4.        Državljanstvo Unije – Določbe Pogodbe – Pravica do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic – Otrok, državljan Unije, eden od staršev katerega je državljan tretje države – Zavrnitev pravice do prebivanja navedenemu od staršev, ki bi lahko otroka prisilila, da zapusti ozemlje Unije – Obstoj razmerja odvisnosti med otrokom in tem od staršev – Drugi od staršev, državljan Unije, ki je zmožen in pripravljen sam prevzeti vsakodnevno in dejansko skrb za otroka – Okoliščina, ki ne zadostuje za ugotovitev odsotnosti razmerja odvisnosti med otrokom in enim od njegovih staršev, državljanom tretje države – Presoja, ki temelji na upoštevanju vseh okoliščin obravnavane zadeve

(člen 20 PDEU)

5.        Državljanstvo Unije – Določbe Pogodbe – Pravica do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic – Državljan tretje države, ki vsakodnevno in dejansko skrbi za svojega otroka, državljana Unije – Nacionalna zakonodaja, ki pravico do prebivanja navedenega državljana pogojuje z obveznostjo dokazati posledice odločbe o zavrnitvi bivanja, ki bi lahko otroka prisilila zapustiti ozemlje Unije – Dopustnost – Zahteva – Obveznost pristojnih nacionalnih organov, da raziščejo vse potrebno, da bi lahko presodili posledice take odločbe o zavrnitvi

(člen 20 PDEU)

1.      Glej besedilo odločbe.

(glej točko 52)

2.      Glej besedilo odločbe.

(glej točki 54 in 55)

3.      Glej besedilo odločbe.

(glej točke od 61 do 63)

4.      Člen 20 PDEU je treba razlagati tako, da je za presojo, ali bi bil otrok, državljan Evropske unije, prisiljen zapustiti ozemlje Unije kot celoto in bi mu bilo tako preprečeno dejansko izvrševanje bistva pravic, ki mu jih podeljuje ta člen, če se njegovemu roditelju, državljanu tretje države, zavrne priznanje pravice do prebivanja v zadevni državi članici, okoliščina, da je drugi roditelj, državljan Unije, resnično sposoben in pripravljen sam prevzeti vsakodnevno in dejansko skrb za otroka, upošteven dejavnik, ki pa ne zadostuje za ugotovitev, da med roditeljem, državljanom tretje države, in otrokom ne obstaja razmerje odvisnosti, tako da bi bil ta otrok deležen podobne prisile kot v primeru take zavrnitve. Ta presoja mora ob upoštevanju otrokove koristi temeljiti na vseh okoliščinah primera, zlasti na njegovi starosti, njegovem fizičnem in čustvenem razvoju, stopnji njegovega čustvenega razmerja z roditeljem, državljanom Unije, in z roditeljem, državljanom tretje države, ter na tveganju, da bo imela ločitev od zadnjega škodljive posledice za ravnovesje tega otroka.

(glej točko 72 in točko 1 izreka)

5.      Člen 20 PDEU je treba razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da država članica za pravico do prebivanja na svojem ozemlju državljanu tretje države, roditelju mladoletnega otroka, ki je državljan te države članice in za katerega ta državljan tretje države vsakodnevno in dejansko skrbi, določi obveznost, da ta državljan predloži dokaze, na podlagi katerih je mogoče izkazati, da bi odločba o zavrnitvi pravice do prebivanja roditelju, državljanu tretje države, otroku preprečila dejansko izvrševanje pravic, vezanih na njegov status državljana Unije, saj bi moral zapustiti ozemlje Unije kot celoto. Vendar morajo pristojni organi zadevne države članice na podlagi dokazov, ki jih predloži državljan tretje države, raziskati vse potrebno, da glede na vse okoliščine primera ugotovijo, ali bi zavrnilna odločba imela take posledice.

(glej točko 78 in točko 2 izreka)