SODBA SODIŠČA (veliki senat)
z dne 13. maja 2014(*)
„Osebni podatki – Varstvo posameznikov pri obdelavi teh podatkov – Direktiva 95/46/ES – Členi 2, 4, 12 in 14 – Stvarno in ozemeljsko področje uporabe – Internetni iskalniki – Obdelava podatkov iz spletnih mest – Iskanje, indeksiranje in hranjenje teh podatkov – Odgovornost družbe, ki upravlja iskalnik – Poslovna enota na ozemlju države članice – Obseg obveznosti te družbe in pravic zadevne osebe – Listina Evropske unije o temeljnih pravicah – Člena 7 in 8“
V zadevi C‑131/12,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Audiencia Nacional (Španija) z odločbo z dne 27. februarja 2012, ki je prispela na Sodišče 9. marca 2012, v postopku
Google Spain SL,
Google Inc.
proti
Agencia Española de Protección de Datos (AEPD),
Mariu Costeji Gonzálezu
SODIŠČE (veliki senat),
v sestavi V. Skouris, predsednik, K. Lenaerts, podpredsednik, M. Ilešič (poročevalec), L. Bay Larsen, T. von Danwitz, M. Safjan, predsedniki senatov, J. Malenovský, E. Levits, A. Ó Caoimh, A. Arabadžiev, sodniki, M. Berger, A. Prechal, sodnici, in E. Jarašiūnas, sodnik,
generalni pravobranilec: N. Jääskinen,
sodna tajnica: M. Ferreira, glavna administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 26. februarja 2013,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za Google Spain SL in Google Inc F. González Díaz, J. Baño Fos in B. Holles, odvetniki,
– za M. Costejo Gonzáleza J. Muñoz Rodríguez, odvetnik,
– za špansko vlado A. Rubio González, agent,
– za grško vlado E.‑M. Mamouna in K. Boskovits, agenta,
– za italijansko vlado G. Palmieri, agentka, skupaj s P. Gentilijem, avvocato dello Stato,
– za avstrijsko vlado G. Kunnert in C. Pesendorfer, agenta,
– za poljsko vlado B. Majczyna in M. Szpunar, agenta,
– za Evropsko komisijo I. Martínez del Peral in B. Martenczuk, agenta,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 25. junija 2013
izreka naslednjo
Sodbo
1 Ta predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 2(b) in (d), 4(1)(a) in (c), 12(b) in 14, prvi odstavek, (a) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 15, str. 355) ter člena 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Google Spain SL (v nadaljevanju: Google Spain) in Google Inc. ter Agencia Española de Protección de Datos (agencija za varstvo podatkov, v nadaljevanju: AEPD) in M. Costejo Gonzálezom zaradi odločbe te agencije, s katero je bilo odobreno pritožbi, ki jo je M. Costeja González vložil proti tema družbama in s katero je bilo družbi Google Inc. naloženo, naj sprejme ukrepe, potrebne za umik osebnih podatkov, ki se nanašajo na M. Costejo Gonzáleza, s svojega seznama, in v prihodnje onemogoči dostop do njih.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 V Direktivi 95/46, katere člen 1 določa, da je njen namen varstvo temeljnih pravic in svoboščin fizičnih oseb in predvsem pravice do zasebnosti pri obdelavi osebnih podatkov ter odstranjevanje ovir prostega prenosa teh podatkov, je v uvodnih izjavah 2, 10, od 18 do 20 in 25 navedeno:
„(2) ker so sistemi za obdelavo podatkov namenjeni temu, da služijo človeku; ker morajo, ne glede na državljanstvo ali stalno prebivališče fizičnih oseb, spoštovati njihove temeljne pravice in svoboščine, predvsem pravico do zasebnosti, ter prispevati […] [k] blaginji posameznikov;
[…]
(10) ker je namen nacionalne zakonodaje o obdelavi osebnih podatkov varovati temeljne pravice in svoboščine, predvsem pravico do zasebnosti, ki jo priznava člen 8 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin[, podpisane v Rimu 4. novembra 1950], pa tudi splošna načela zakonodaje Skupnosti; ker zato približevanje teh zakonodaj ne sme povzročiti zmanjšanja varstva, ki ga zagotavljajo, ampak mora imeti za cilj zagotovitev visoke ravni varstva v Skupnosti;
[…]
(18) ker se mora vsaka obdelava osebnih podatkov v Skupnosti izvajati v skladu z zakonodajo ene izmed držav članic, zaradi zagotovitve, da posamezniki niso prikrajšani za varstvo, do katerega so upravičeni na podlagi te direktive; ker bi v tej zvezi obdelavo, ki se izvaja pod odgovornostjo upravljavca, ustanovljenega v določeni državi članici, morala urejati zakonodaja te države;
(19) ker ustanovitev [poslovna enota] na ozemlju države članice pomeni učinkovito in dejansko izvajanje dejavnosti prek ustaljenih režimov; ker pravna oblika take ustanovitve [poslovne enote], bodisi da je preprosto izpostava [podružnica] bodisi podružnica [hčerinska družba], ki je pravna oseba, v tem pogledu ni odločilen dejavnik; ker, kadar je ustanovljen en sam upravljavec na ozemlju več držav članic predvsem prek podružnic [hčerinskih družb], mora zato da bi preprečil vsakršno izogibanje nacionalnim predpisom, zagotoviti, da vsaka izmed ustanovitev [poslovnih enot] izpolnjuje obveznosti, ki jih nalaga nacionalna zakonodaja na področju njenih dejavnosti;
(20) ker dejstvo, da obdelavo podatkov izvaja oseba, ustanovljena v tretji državi, ne sme ovirati varstva posameznikov, ki ga opredeljuje ta direktiva; ker bi v teh primerih morala urejati obdelavo zakonodaja države članice, v kateri so uporabljena sredstva, in bi morala obstajati jamstva za zagotovitev, da se pravice in obveznosti, ki jih opredeljuje ta direktiva, spoštujejo v praksi;
[…]
(25) ker se morajo načela varstva po eni strani izražati v obveznostih, ki so naložene osebam, […] odgovornim za obdelavo, predvsem glede kakovosti podatkov, tehnične varnosti, uradnega obvestila nadzornemu organu in okoliščin, v katerih se lahko izvaja obdelava, ter po drugi strani v pravici, podeljeni posameznikom, katerih podatki so predmet obdelave, da so obveščeni o potekajoči obdelavi, da imajo vpogled v podatke, da zahtevajo popravke in da v nekaterih okoliščinah celo ugovarjajo obdelavi.“
4 Člen 2 Direktive 95/46 določa, da „[v] tej direktivi:
(a) ,osebni podatek‘ pomeni katero koli informacijo, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo (,posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki‘); določljiva oseba je tista, ki se lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali socialno identiteto;
(b) ,obdelava osebnih podatkov‘ (,obdelava‘) pomeni kakršen koli postopek ali niz postopkov, ki se izvajajo v zvezi z osebnimi podatki z avtomatskimi sredstvi ali brez njih, kakršno je zbiranje, beleženje, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali predelava, iskanje, posvetovanje, uporaba, posredovanje s prenosom, širjenje ali drugo razpolaganje [dajanje na razpolago], prilagajanje ali kombiniranje, blokiranje, izbris ali uničenje;
[…]
d) ,upravljavec‘ pomeni fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali kateri koli drug organ, ki sam ali skupaj z drugimi določa namene in sredstva obdelave osebnih podatkov; kadar namene in sredstva obdelave določa nacionalna zakonodaja ali zakonodaja Skupnosti, lahko upravljavca ali posebna merila za njegovo imenovanje določi nacionalna zakonodaja ali zakonodaja Skupnosti;
[…]“
5 Člen 3 navedene direktive z naslovom „Področje uporabe“ v odstavku 1 določa:
„Ta direktiva se uporablja za obdelavo osebnih podatkov v celoti ali delno z avtomatskimi sredstvi in za drugačno obdelavo kakor z avtomatskimi sredstvi za osebne podatke, ki sestavljajo del zbirke ali so namenjeni sestavljanju dela zbirke.“
6 Člen 4 te direktive z naslovom „Uporaba nacionalne zakonodaje“ določa:
„1. Vsaka država članica za obdelavo osebnih podatkov uporablja nacionalne predpise, ki jih sprejme v skladu s to direktivo, kadar:
(a) se obdelava izvaja v okviru dejavnosti ustanovitve [poslovne enote] upravljavca na ozemlju države članice; kadar je isti upravljavec ustanovljen na ozemlju več držav članic, mora sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev, da vsaka od teh ustanovitev [poslovnih enot] izpolnjuje obveznosti, ki jih določa veljavno nacionalno pravo;
(b) upravljavec ni ustanovljen na ozemlju države članice, ampak v kraju, kjer se njegova nacionalna zakonodaja uporablja na podlagi mednarodnega javnega prava;
(c) upravljavec ni ustanovljen na ozemlju Skupnosti in za obdelavo osebnih podatkov uporablja avtomatsko ali drugo opremo, ki se nahaja na ozemlju te države članice, razen če se taka oprema uporablja samo za prehod prek Skupnosti.
2. V okoliščinah, navedenih v odstavku 1(c), mora upravljavec določiti predstavnika, ki je ustanovljen na ozemlju omenjene države članice, ne da bi to posegalo v tožbe, ki se lahko vložijo zoper samega upravljavca.“
7 Člen 6 Direktive 95/46 v oddelku I z naslovom „Načela v zvezi s kakovostjo podatkov“ poglavja II določa:
„1. Države članice določijo, da morajo biti osebni podatki:
(a) pošteno in zakonito obdelani;
(b) zbrani za določene, izrecne ter zakonite namene in se ne smejo naprej obdelovati na način, ki je nezdružljiv s temi nameni. Nadaljnja obdelava podatkov v zgodovinske, statistične ali znanstvene namene se ne šteje za nezdružljivo, če države članice zagotovijo ustrezne zaščitne ukrepe;
(c) primerni, ustrezni in ne pretirani glede na namene, za katere se zbirajo in/ali naprej obdelujejo;
(d) točni in po potrebi ažurirani; uporabiti je treba vse primerne ukrepe za zagotovitev, da se podatki, ki so netočni ali nepopolni, zbrišejo ali popravijo, ob upoštevanju namenov, za katere so bili zbrani ali za katere se naprej obdelujejo;
(e) shranjeni v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo, le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere so bili podatki zbrani ali za katere se naprej obdelujejo. Države članice določijo ustrezne zaščitne ukrepe za osebne podatke, shranjene za daljša obdobja za zgodovinsko, statistično ali znanstveno uporabo.
2. Upravljavec mora zagotoviti, da se ravna v skladu z odstavkom 1.“
8 Člen 7 Direktive 95/46 v oddelku II z naslovom „Merila za zakonitost obdelave podatkov“ poglavja II določa:
„Države članice določijo, da se lahko osebni podatki obdelujejo samo, če:
[…]
(f) je obdelava potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja stranka ali stranke, ki so jim osebni podatki posredovani, razen kadar nad takimi interesi prevladajo temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, ki se varujejo na podlagi člena 1(1).“
9 Člen 9 navedene direktive z naslovom „Obdelava osebnih podatkov in svoboda izražanja“ določa:
„Države članice določijo izjeme ali odstopanja od določb tega poglavja, poglavja IV in poglavja VI za obdelavo osebnih podatkov, ki se izvaja zgolj v novinarske namene ali zaradi umetniškega ali literarnega izražanja samo, če so potrebna za uskladitev pravice do zasebnosti s predpisi, ki urejajo svobodo izražanja.“
10 Člen 12 te direktive z naslovom „Pravica do dostopa“ določa:
„Države članice jamčijo vsakemu posamezniku, na katerega se osebni podatki nanašajo, pravico, da pridobi od upravljavca:
[…]
(b) po potrebi popravke, izbris ali blokiranje podatkov, katerih obdelava ni v skladu z določbami te direktive, predvsem zaradi nepopolnih ali netočnih podatkov;
[…]“
11 Člen 14 Direktive 95/46 z naslovom „Pravica posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, do ugovora“ določa:
„Države članice priznavajo posamezniku, na katerega se osebni podatki nanašajo, pravico:
(a) da vsaj v primerih iz člena 7(e) in (f) na podlagi zakonitih in nujnih razlogov, povezanih z njegovim posebnim položajem kadar koli ugovarja obdelavi podatkov, ki se nanašajo nanj, razen kjer nacionalna zakonodaja določa drugače. Kadar obstaja utemeljen ugovor, obdelava, ki jo uvede upravljavec, ne sme več vključevati teh podatkov;
[…]“
12 Člen 28 navedene direktive z naslovom „Nadzorni organ“ določa:
„1. Vsaka država članica določi, da je eden ali več javnih organov na njenem ozemlju odgovornih za spremljanje uporabe predpisov, ki so jih sprejele države članice v skladu s to direktivo.
[…]
3. Vsakemu organu se podeli predvsem:
– preiskovalna pooblastila, kakršna so pooblastila za dostop do podatkov, ki sestavljajo vsebino postopkov obdelave, in pooblastila za zbiranje vseh informacij, ki so potrebne za izvajanje njegovih nadzornih nalog,
– učinkovita pooblastila za posredovanje, kakšna so npr. […] odrejanje blokiranja, izbrisa ali uničenja podatkov, naložitev začasne ali dokončne prepovedi obdelave […]
– […]
Zoper odločitve nadzornega organa je zagotovljeno sodno pravno sredstvo.
4. Vsak nadzorni organ obravnava zahtevke, ki jih je vložila katera koli oseba ali združenje, ki predstavlja to osebo, v zvezi z varstvom svojih pravic in svoboščin glede obdelave osebnih podatkov. Zadevna oseba je obveščena o odločitvah o zahtevkih.
[…]
6. Vsak nadzorni organ je pristojen, da na ozemlju lastne države članice izvaja pooblastila, ki so mu bila podeljena v skladu z odstavkom 3, ne glede na to, kateri nacionalni zakon se uporablja za zadevno obdelavo. Od vsakega nadzornega organa je mogoče zahtevati, da izvaja svoja pooblastila na prošnjo nadzornega organa druge države članice.
Nadzorni organi sodelujejo drug z drugim v obsegu, ki je potreben za izvedbo njihovih dolžnosti, predvsem z izmenjavo vseh koristnih informacij.
[…]“
Špansko pravo
13 Direktiva 95/46 je bila v špansko pravo prenesena z zakonom št. 15/1999 z dne 13. decembra 1999 o varstvu podatkov (BOE št. 298, z dne 14. decembra 1999, str. 43088).
Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje
14 M. Costeja González, španski državljan s stalnim prebivališčem v Španiji, je 5. marca 2010 pri AEPD vložil pritožbo proti družbi La Vanguardia Ediciones SL, ki izdaja dnevnik z veliko naklado zlasti v Kataloniji (Španija) (v nadaljevanju: La Vanguardia), in družbama Google Spain in Google Inc. Pritožba je temeljila na tem, da internetni uporabnik, ki v iskalnik skupine Google (v nadaljevanju: Google Search) vpiše ime M. Costeja González, najde povezave na dve strani dnevnika družbe La Vanguardia z dne 19. januarja in 9. marca 1998, na katerih je bilo objavljeno obvestilo o nepremičninski dražbi v zvezi s postopkom izvršbe zaradi neplačila socialnih prispevkov, v katerem je omenjeno ime M. Costeje Gonzáleza.
15 M. Costeja González je s to pritožbo zahteval, naj se družbi La Vanguardia naloži, naj navedeni strani izbriše ali spremeni tako, da njegovi osebni podatki ne bodo več prikazani, ali uporabi nekatera orodja iskalnikov za zaščito teh podatkov. Poleg tega je zahteval, naj se družbi Google Spain ali Google Inc. naloži, naj izbriše ali prekrije njegove osebne podatke, tako da ne bodo več prikazani v zadetkih iskanja in v povezavah družbe La Vanguardia. M. Costeja González je v zvezi s tem navedel, da je bil postopek izvršbe proti njemu končan že pred več leti in da je njegovo omenjanje od takrat povsem brezpredmetno.
16 AEPD je z odločbo z dne 30. julija 2010 navedeno pritožbo zavrnila v delu, v katerem se je nanašala na družbo La Vanguardia, ker je ugotovila, da je bila objava spornih podatkov, ki jo je izvedla ta družba, pravno utemeljena, saj je bila izvedena po odredbi ministrstva za delo in socialne zadeve, njen namen pa je bil zagotoviti čim večjo obveščenost o javni dražbi in pritegniti čim več dražiteljev.
17 Vendar je bilo tej pritožbi ugodeno v delu, v katerem je bila vložena proti družbam Google Spain in Google Inc. AEPD je v zvezi s tem ugotovila, da za družbe, ki upravljajo iskalnike, velja zakonodaja o varstvu podatkov, ker opravljajo obdelavo podatkov, za katero so odgovorne, in imajo vlogo posrednikov informacijske družbe. AEPD je menila, da lahko družbam, ki upravljajo iskalnike, naloži odstranitev podatkov in prepoved dostopa do nekaterih podatkov, če ugotovi, da lahko njihova lokacija in širjenje ogrozita temeljne pravice varstva podatkov in dostojanstvo oseb v širšem smislu, kar zajema tudi preprosto željo zainteresirane osebe, da ti podatki niso dostopni tretjim osebam. AEPD je menila, da se ta obveznost lahko naloži neposredno družbam, ki upravljajo iskalnike, ne da bi bilo treba podatke ali informacije izbrisati s spletnega mesta, na katerem se nahajajo, med drugim kadar je ohranitev teh informacij na tem spletnem mestu upravičena na podlagi pravnega predpisa.
18 Družbi Google Spain in Google Inc. sta zoper navedeno odločbo vložili ločeni tožbi pri Audiencia Nacional, ki ju je združilo.
19 To sodišče v predložitveni odločbi ugotavlja, da se pri navedenih tožbah postavlja vprašanje, katere obveznosti veljajo za družbe, ki upravljajo iskalnike, glede varstva osebnih podatkov zainteresiranih oseb, ki nočejo, da so nekatere informacije, ki so objavljene na spletiščih tretjih oseb in vsebujejo njihove osebne podatke, na podlagi katerih je te informacije mogoče povezati s temi osebami, locirane, indeksirane in dokončno dane na voljo internetnim uporabnikom. Odgovor na to vprašanje je odvisen od tega, kako je treba Direktivo 95/46 razlagati v okviru tehnologij, ki so bile razvite po njeni objavi.
20 V teh okoliščinah je Audiencia Nacional prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:
„1. Ali je Direktivo [95/46] in posledično španski zakon o varstvu podatkov, kar zadeva ozemeljsko področje uporabe,
a) treba razlagati tako, da obstaja ,ustanovitev [poslovna enota]‘ v smislu člena 4(1)(a) [Direktive 95/46], kadar je podana vsaj ena od teh okoliščin:
– kadar dobavitelj iskalnika v eni od držav članic ustanovi podružnico ali hčerinsko družbo, ki se ukvarja s trženjem in prodajo oglasnega prostora na iskalniku, katerega dejavnost je usmerjena k prebivalcem tiste države članice,
ali
– kadar matično podjetje določi hčerinsko družbo iz tiste države članice za svojega zastopnika in upravljavca dveh konkretnih zbirk, ki vsebujeta podatke strank, ki so bile naročnice oglaševalskih storitev navedenega podjetja,
ali
– kadar podružnica ali hčerinska družba, ustanovljena v eni od držav članic, prenese na matično podjetje s sedežem zunaj Evropske unije zahtevke in pozive, ki jih prejme tako od zadevnih oseb kot od pristojnih organov v zvezi s spoštovanjem pravice do varstva podatkov, čeprav je navedeno sodelovanje prostovoljno?
b) Ali je člen 4(1)(c) [Direktive 95/46] treba razlagati tako, da se ,uporablja oprema, ki se nahaja na ozemlju te države članice‘,
– kadar iskalnik uporablja spletne pajke ali robote za iskanje in indeksiranje informacij na spletnih mestih, ki so na strežnikih v tej državi članici,
ali
– kadar uporablja domeno, ki pripada posamezni državi članici, in iskanje ter zadetke usmerja glede na jezik tiste države članice?
c) Ali se lahko začasno shranjevanje informacij, ki jih indeksira internetni iskalnik, šteje za uporabo opreme v smislu člena 4(1)(c) [Direktive 95/46]? Če je odgovor na zadnje vprašanje pritrdilen, ali se lahko upošteva, da je ta navezna okoliščina podana, kadar podjetje zavrne razkritje kraja, kjer so shranjeni ti seznami, pri čemer se sklicuje na razloge v zvezi s konkurenco?
d) Ne glede na odgovor na prejšnja vprašanja, in zlasti če bi [Sodišče] ugotovilo, da ni podana nobena navezna okoliščina iz člena 4 [Direktive 95/46],
ali je treba [Direktivo 95/46] glede na člen 8 [Listine] uporabiti v državi članici, v kateri je težišče konflikta, in je tako lahko varstvo pravic državljanov […] [U]nije učinkovitejše?
2. Kar zadeva dejavnost iskalnikov kot dobaviteljev vsebin, v povezavi z [Direktivo 95/46]:
a) Ali je treba dejavnost [Google Search] kot dobavitelja vsebin, ki poišče informacije, ki jih objavijo ali postavijo na internet tretje osebe, jih samodejno indeksira, začasno shrani in končno da na voljo internetnim uporabnikom po prednostnem vrstnem redu, razlagati tako, da je zajeta v pojmu ‚obdelava […] podatkov‘ iz člena 2(b) [Direktive 95/46], kadar navedene informacije vsebujejo osebne podatke tretjih oseb?
b) Če je odgovor na prejšnje vprašanje pritrdilen in še vedno v povezavi z že navedeno dejavnostjo,
ali je člen 2(d) [Direktive 95/46] treba razlagati tako, da je družba, ki upravlja [Google Search], ‚upravljavec‘ osebnih podatkov na spletnih mestih, ki jih indeksira?
c) Če je odgovor na prejšnje vprašanje pritrdilen,
ali lahko [AEPD], ki skrbi za varstvo pravic iz členov 12(b) in 14[, prvi odstavek,] (a), [Direktive 95/46], od [Google Search] neposredno zahteva, naj s svojih seznamov odstrani informacijo, ki so jo objavile tretje osebe, ne da bi se pred tem ali sočasno obrnil na imetnika spletnega mesta, ki vsebuje navedeno informacijo?
d) Če je odgovor na zadnje vprašanje pritrdilen,
ali so iskalniki oproščeni obveznosti varstva teh pravic, kadar informacijo, ki vsebuje osebne podatke, zakonito objavijo tretje osebe in ostane na izvornem spletnem mestu?
3. Kar zadeva obseg pravice do izbrisa in/ali ugovora v povezavi s pravico biti pozabljen, se postavlja vprašanje:
Ali je pravici do izbrisa in blokiranja podatkov iz člena 12(b) in pravico do ugovora iz člena 14[, prvi odstavek,] (a), [Direktive 95/46] treba razlagati tako, da pomenijo, da zadevna oseba lahko zahteva, naj se z iskalniki prepreči indeksacija informacije, ki se nanaša nanjo in so jo na svojih spletnih mestih objavile tretje osebe, ker ne želi, da bi bila dostopna internetnim uporabnikom, če meni, da bi bila zato lahko oškodovana, ali pa želi, da bi bila ta informacija pozabljena, čeprav gre za informacijo, ki so jo zakonito objavile tretje osebe?“
Vprašanja za predhodno odločanje
Drugo vprašanje, točki (a) in (b), ki se nanašata na stvarno področje uporabe Direktive 95/46
21 Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem, točki (a) in (b), ki ga je treba obravnavati na prvem mestu, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 2(b) Direktive 95/46 razlagati tako, da se dejavnost iskalnika kot dobavitelja vsebin, ki poišče informacije, ki jih na internetu objavijo ali postavijo tretje osebe, jih samodejno indeksira, začasno shrani in končno da na voljo internetnim uporabnikom po prednostnem vrstnem redu, šteje za „obdelavo osebnih podatkov“ v smislu te določbe, če te informacije vsebujejo osebne podatke. V primeru pritrdilnega odgovora predložitveno sodišče sprašuje, ali je ta člen 2(d) treba razlagati tako, da se družba, ki upravlja iskalnik, šteje za „upravljavca“ navedene obdelave osebnih podatkov v smislu te določbe.
22 Družbi Google Spain in Google Inc. menita, da dejavnosti iskalnikov ni mogoče šteti za obdelavo podatkov, ki so prikazani na spletnih straneh tretjih oseb s seznama zadetkov iskanja, ker ti iskalniki obdelujejo vse na internetu dostopne informacije, brez ločevanja med osebnimi in drugimi podatki. Poleg tega, tudi če bi bilo treba to dejavnost šteti za „obdelavo podatkov“, naj družbo, ki upravlja iskalnik, ne bi bilo mogoče šteti za „upravljavca“ te obdelave, ker navedenih podatkov ne pozna in jih ne nadzoruje.
23 M. Costeja González, španska, italijanska, avstrijska in poljska vlada ter Evropska komisija pa menijo, da navedena dejavnost vsekakor pomeni „obdelavo podatkov“ v smislu Direktive 95/46, ki se razlikuje od obdelave podatkov izdajateljev spletnih mest in uresničuje drugačne cilje. Družba, ki upravlja iskalnik, naj bi bila „upravljavec“ obdelave podatkov, ki jo izvede, saj sama določi namene in sredstva obdelave.
24 Grška vlada meni, da je zadevna dejavnost taka „obdelava“, vendar da glede na to, da so iskalniki le posredniki, podjetij, ki jih upravljajo, ni mogoče šteti za „upravljavce“, razen če podatke shranjujejo v „začasni pomnilnik“ ali v „predpomnilnik“ za daljše obdobje, kot je nujno iz tehničnih razlogov.
25 V zvezi s tem je treba poudariti, da je v členu 2(b) Direktive 95/46 „obdelava osebnih podatkov“ opredeljena kot „kakršen koli postopek ali niz postopkov, ki se izvajajo v zvezi z osebnimi podatki z avtomatskimi sredstvi ali brez njih, kakršno je zbiranje, beleženje, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali predelava, iskanje, posvetovanje, uporaba, posredovanje s prenosom, širjenje ali drugo razpolaganje [dajanje na voljo], prilagajanje ali kombiniranje, blokiranje, izbris ali uničenje“.
26 Kar podrobneje zadeva internet, je Sodišče že ugotovilo, da je treba postopek, s katerim se na internetno stran vnesejo osebni podatki, šteti za „obdelavo“ v smislu člena 2(b) Direktive 95/46 (glej sodbo Lindqvist, C‑101/01, EU:C:2003:596, točka 25).
27 Glede dejavnosti, ki je predmet postopka v glavni stvari, ni sporno, da so med podatki, ki jih iskalniki najdejo, indeksirajo, shranjujejo in dajejo na voljo svojim uporabnikom, tudi podatki, ki se nanašajo na določene ali določljive fizične osebe, in torej „osebni podatki“ v smislu člena 2(a) te direktive.
28 Ugotoviti je torej treba, da s tem, da na internetu samodejno, konstantno in sistematično preiskuje na njem objavljene informacije, družba, ki upravlja iskalnik, „zbira“ take podatke, ki jih nato s svojimi programi za indeksiranje „išče“, „beleži“ in „ureja“, „shranjuje“ na svoje strežnike in, če je treba, „posreduje“ in „razpolaga [daje na voljo]“ svojim uporabnikom v obliki seznamov zadetkov iskanja. Ker so ti postopki izrecno in nepogojno našteti v členu 2(b) Direktive 95/46, jih je treba šteti za „obdelavo“ v smislu te določbe, pri čemer ni pomembno, da družba, ki upravlja iskalnik, uporablja enake postopke tudi za druge vrste informacij in ne razlikuje med temi informacijami in osebnimi podatki.
29 Zgornje ugotovitve ne omaje niti dejstvo, da so ti podatki že objavljeni na internetu in jih ta iskalnik ne spreminja.
30 Sodišče je tako že ugotovilo, da je treba postopke iz člena 2(b) Direktive 95/46 šteti za tako obdelavo, tudi če se nanašajo izključno na informacije, kakor so že objavljene v medijih. V zvezi s tem je navedlo, da bi Direktiva 95/46 zaradi take splošne izjeme od njene uporabe v veliki meri izgubila smisel (glej v tem smislu sodbo Satakunnan Markkinapörssi in Satamedia, C‑73/07, EU:C:2008:727, točki 48 in 49).
31 Poleg tega iz opredelitve, določene v členu 2(b) Direktive 95/46, izhaja, da čeprav sprememba osebnih podatkov pomeni obdelavo v smislu te direktive, pa se za druge operacije, določene v tem členu, nikakor ne zahteva, da so ti podatki spremenjeni.
32 Glede vprašanja, ali je družbo, ki upravlja iskalnik, treba šteti za „upravljavca“ osebnih podatkov, ki jih obdela ta iskalnik v okviru dejavnosti, kot je ta v postopku v glavni stvari, je treba opozoriti, da člen 2(d) Direktive 95/46 določa, da upravljavec pomeni „fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali katero koli drugo telo, ki sam ali skupaj z drugimi določa namene in sredstva obdelave osebnih podatkov“.
33 Tako prav družba, ki upravlja iskalnik, določa namene in sredstva te dejavnosti ter torej obdelave osebnih podatkov, ki jo izvaja sama v okviru te dejavnosti, tako da jo je treba na podlagi navedenega člena 2(d) šteti za „upravljavca“ te obdelave.
34 Poleg tega je treba ugotoviti, da bi bilo v nasprotju ne samo z jasnim besedilom, ampak tudi namenom te določbe, da se s široko opredelitvijo pojma „upravljavec“ zagotovi učinkovito in popolno varstvo zadevnih oseb, če bi bila iz nje izključena družba, ki upravlja iskalnik, ker ne opravlja nadzora nad osebnimi podatki, objavljenimi na spletnih straneh tretjih oseb.
35 V zvezi s tem je treba poudariti, da se obdelava osebnih podatkov, ki se izvede v okviru dejavnosti iskalnika, razlikuje od obdelave, ki jo izvedejo izdajatelji spletnih mest in s katero se ti podatki vnesejo na internetno stran, in jo dopolnjuje.
36 Poleg tega ni sporno, da ima ta dejavnost iskalnika odločilno vlogo pri globalnem širjenju navedenih podatkov, saj jih daje na voljo vsem internetnim uporabnikom, ki izvedejo iskanje na podlagi imena zadevne osebe, vključno z internetnimi uporabniki, ki sicer ne bi našli spletne strani, na kateri so objavljeni ti podatki.
37 Poleg tega je lahko posledica organiziranja in kopičenja na internetu objavljenih informacij, ki se izvedeta z iskalniki, zato da se uporabnikom olajša dostop do njih, da ti uporabniki – če te informacije iščejo z vnosom imena fizične osebe – na podlagi seznama zadetkov dobijo strukturiran pregled na internetu dostopnih informacij o tej osebi, ki jim omogoča sestaviti bolj ali manj podroben profil zadevne osebe.
38 V delu, v katerem lahko dejavnost spletnega iskalnika pomembno in dodatno – poleg dejavnosti izdajateljev spletnih mest – vpliva na temeljni pravici do zasebnosti in varstva osebnih podatkov, mora družba, ki upravlja iskalnik, kot oseba, ki določa namene in sredstva te dejavnosti, v okviru svojih odgovornosti, pristojnosti in zmožnosti zagotoviti, da ta dejavnost izpolnjuje zahteve Direktive 95/46, tako da ima lahko varstvo, ki ga ta direktiva zagotavlja, polni učinek in da se lahko zadevnim osebam dejansko zagotovi učinkovito in popolno varstvo med drugim pravice do spoštovanja zasebnosti.
39 Nazadnje, okoliščina, da lahko izdajatelji spletnih mest družbam, ki upravljajo iskalnike, sporočijo med drugim prek protokolov za izključitev, kot je „robot.txt“, ali kod, kot sta „noindex“ in „noarchive“, naj se določena informacija, ki je objavljena na njihovem spletnem mestu, deloma ali v celoti izključi s samodejnega seznama teh iskalnikov, ne pomeni, da, če ti izdajatelji tega ne sporočijo, družba, ki upravlja iskalnik, ni odgovorna za obdelavo osebnih podatkov, ki jo opravi v okviru delovanja tega iskalnika.
40 Ta okoliščina namreč ne spremeni dejstva, da ta družba določi namen in sredstva te obdelave. Poleg tega, tudi če bi navedena možnost izdajateljev spletnih mest pomenila, da ti skupaj z navedeno družbo določijo sredstva navedene obdelave, to nikakor ne bi zmanjšalo odgovornosti te družbe, saj člen 2(d) Direktive 95/46 izrecno določa, da lahko ta sredstva določi „sama ali skupaj z drugimi“.
41 Iz zgornjih ugotovitev izhaja, da je treba na drugo vprašanje, točki (a) in (b), odgovoriti, da je treba člen 2 (b) in (d) Direktive 95/46 razlagati tako, da se po eni strani dejavnost iskalnika, ki poišče informacije, ki jih objavijo ali postavijo na internet tretje osebe, jih samodejno indeksira, začasno shrani in končno da na voljo internetnim uporabnikom po prednostnem vrstnem redu, šteje za „obdelavo osebnih podatkov“ v smislu tega člena 2(b), če te informacije vsebujejo osebne podatke, in da se po drugi strani družba, ki upravlja iskalnik, šteje za „upravljavca“ navedene obdelave v smislu navedenega člena 2(d).
Prvo vprašanje, točke od (a) do (d), ki se nanašajo na ozemeljsko področje uporabe Direktive 95/46
42 Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem, točke od (a) do (d), sprašuje, ali se lahko v okoliščinah, kot so te v postopku v glavni stvari, uporabi nacionalna zakonodaja, s katero je prenesena Direktiva 95/46.
43 Predložitveno sodišče je v zvezi s tem ugotovilo ta dejstva:
– Google Search je na voljo na svetovni ravni prek spletnega mesta „www.google.com“. V številnih državah članicah obstajajo lokalne različice v nacionalnem jeziku. Različica v španskem jeziku je na voljo prek spletnega mesta „www.google.es“, ki je registrirana od 16. septembra 2003. Google Search je eden najpogosteje uporabljanih iskalnikov v Španiji.
– Google Search upravlja družba Google Inc., ki je matična družba skupine Google in ima sedež v Združenih državah.
– Google Search indeksira spletna mesta z vsega sveta, med katerimi so tudi španska spletna mesta. Podatki, ki jih indeksirajo njegovi „spletni pajki“ ali roboti za indeksiranje, torej informacijski programi, ki se uporabijo za metodično in samodejno iskanje ter čiščenje vsebine spletnih strani, se začasno shranijo na strežnikih, katerih država namestitve ni znana, saj ta informacija ostane tajna iz razlogov, povezanih s konkurenco.
– Google Search ne posreduje le dostopa do vsebin indeksiranih spletnih mest, ampak to dejavnost izkorišča tako, da proti plačilu vključi oglase – povezane z iskanimi izrazi, ki jih uporabijo internetni uporabniki – podjetij, ki hočejo uporabiti to orodje in svoje storitve ponuditi navedenim internetnim uporabnikom.
– Skupina Google prek hčerinske družbe Google Spain promovira prodajo oglasnega prostora na spletnem mestu „www.google.com“. Družba Google Spain, ki je bila ustanovljena 3. septembra 2003 in ki je samostojna pravna oseba, ima sedež v Madridu (Španija). Njena dejavnost je osredotočena na španska podjetja, pri čemer nastopa kot trgovski posrednik navedene skupine v tej državi članici. Namen njenega delovanja je promocija, poenostavljenje in izvajanje prodaje proizvodov in storitev spletnega oglaševanja tretjim osebam in trženje tega oglaševanja.
– Družba Google Inc. je imenovala družbo Google Spain za upravljavca dveh zbirk v Španiji, ki ju je družba Google Inc. prijavila pri AEPD in ki vsebujeta osebne podatke o strankah, ki so bile naročnice oglaševalske storitve družbe Google Inc.
44 Natančneje, predložitveno sodišče se na prvem mestu sprašuje o razlagi pojma „ustanovitev [poslovna enota]“ v smislu člena 4(1)(a) Direktive 95/46 in pojma „uporaba opreme, ki se nahaja na ozemlju te države članice“ v smislu člena 4(1)(c).
Prvo vprašanje, točka (a)
45 Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem, točka (a), v bistvu sprašuje, ali je treba člen 4(1)(a) Direktive 95/46 razlagati tako, da se obdelava osebnih podatkov izvaja v okviru dejavnosti poslovne enote upravljavca na ozemlju države članice v smislu te določbe, kadar je podana vsaj ena od teh okoliščin:
– upravljavec iskalnika v eni od držav članic ustanovi podružnico ali hčerinsko družbo, ki se ukvarja s trženjem in prodajo oglasnega prostora na iskalniku, katerega dejavnost je usmerjena k prebivalcem tiste države članice, ali
– matično podjetje določi hčerinsko družbo iz navedene države članice za svojega zastopnika in upravljavca dveh konkretnih zbirk, ki vsebujeta podatke strank, ki so bile naročnice oglaševalske storitve navedenega podjetja, ali
– podružnica ali hčerinska družba, ustanovljena v eni od držav članic, prenese na matično podjetje s sedežem zunaj Unije zahtevke in pozive, ki jih prejme tako od zadevnih oseb kot od pristojnih organov v zvezi s spoštovanjem pravice do varstva osebnih podatkov, čeprav je navedeno sodelovanje prostovoljno.
46 Glede prve od teh treh okoliščin predložitveno sodišče navaja, da Google Search upravlja in vodi družba Google Inc. in da ni ugotovljeno, da družba Google Spain v Španiji opravlja dejavnost, ki je neposredno povezana z indeksiranjem in hranjenjem informacij ali podatkov s spletnih mest tretjih oseb. Vendar naj bi dejavnost trženja in prodaje oglasnega prostora, ki ga v Španiji opravlja družba Google Spain, pomenila bistveni del tržne dejavnosti skupine Google in naj bi jo bilo mogoče šteti za tesno povezano z Google Search.
47 M. Costeja González, španska, italijanska, avstrijska in poljska vlada ter Komisija ob upoštevanju neločljive povezanosti med dejavnostjo iskalnika, ki ga upravlja družba Google Inc., in dejavnostjo družbe Google Spain menijo, da je treba družbo Google Spain šteti za poslovno enoto družbe Google Inc. in da se obdelava osebnih podatkov izvaja v okviru dejavnosti te poslovne enote. Družbi Google Spain in Google Inc. ter grška vlada pa menijo, da se člen 4(1)(a) Direktive 95/46 ne uporabi v nobeni od treh okoliščin, ki jih je naštelo predložitveno sodišče.
48 V zvezi s tem je treba najprej ugotoviti, da je v uvodni izjavi 19 Direktive 95/46 navedeno, da „ustanovitev [poslovna enota] na ozemlju države članice pomeni učinkovito in dejansko izvajanje dejavnosti prek ustaljenih režimov„in da „pravna oblika take ustanovitve [poslovne enote], bodisi da je preprosto izpostava [podružnica] bodisi podružnica [hčerinska družba], ki je pravna oseba, v tem pogledu ni odločilen dejavnik“.
49 Ni sporno, da družba Google Spain v Španiji učinkovito in dejansko izvaja dejavnost prek ustaljenega režima. Poleg tega ima samostojno pravno osebnost in je kot taka hčerinska družba družbe Google Inc. na španskem ozemlju in torej „ustanovitev [poslovna enota]“ v smislu člena 4(1)(a) Direktive 95/46.
50 Za izpolnitev pogoja iz te določbe je potrebno tudi, da upravljavec obdelavo osebnih podatkov „izvaja v okviru dejavnosti“ svoje poslovne enote na ozemlju države članice.
51 Družbi Google Spain in Google Inc. izpodbijata, da gre za tak primer, ker obdelavo osebnih podatkov, ki je predmet postopka v glavni stvari, izvaja izključno družba Google Inc., ki Google Search upravlja brez pomoči družbe Google Spain, katere dejavnost je omejena na pomoč pri oglaševalski dejavnosti družbe Google, ki je ločena od storitve iskalnika.
52 Vendar kot sta med drugim poudarili španska vlada in Komisija, člen 4(1)(a) Direktive 95/46 ne zahteva, naj obdelavo zadevnih osebnih podatkov izvede sama zadevna poslovna enota, ampak zgolj, da se izvaja v „okviru dejavnosti“, ki jo opravlja.
53 Poleg tega glede na cilj Direktive 95/46, da se zagotovi učinkovito in popolno varstvo temeljnih pravic in svoboščin fizičnih oseb ter predvsem pravice do zasebnosti pri obdelavi osebnih podatkov, tega izraza ni mogoče razlagati ozko (glej po analogiji sodbo L'Oréal in drugi, C‑324/09, EU:C:2011:474, točki 62 in 63).
54 V teh okoliščinah je treba poudariti, da je med drugim iz uvodnih izjav od 18 do 20 in člena 4 Direktive 95/46 razvidno, da je želel zakonodajalec s tem, da je določil posebej široko ozemeljsko področje uporabe, preprečiti, da bi bila oseba izključena iz varstva, ki ga zagotavlja ta direktiva, in da bi se to varstvu obšlo.
55 Ob upoštevanju tega cilja Direktive 95/46 in besedila njenega člena 4(1)(a) je treba ugotoviti, da se obdelava osebnih podatkov, ki se izvaja za potrebe iskalnika, kot je Google Search, ki ga upravlja podjetje s sedežem v tretji državi, ki pa ima poslovno enoto v državi članici, izvaja „v okviru dejavnosti“ te poslovne enote, če je namen te poslovne enote, da v tej državi članici zagotovi trženje in prodajo oglasnega prostora na tem iskalniku, namen katerega je, da je storitev, ki se zagotavlja z iskalnikom, donosna.
56 V takih okoliščinah so namreč dejavnosti upravljavca iskalnika in dejavnosti njegove poslovne enote v zadevni državi članici neločljivo povezane, ker so dejavnosti, ki se nanašajo na oglasni prostor, sredstvo, s katerim iskalnik postane donosen, in ker je hkrati ta iskalnik sredstvo, ki omogoča izvajanje teh dejavnosti.
57 V zvezi s tem je treba poudariti, da, kot je bilo pojasnjeno v točkah od 26 do 28 te sodbe, že sam prikaz osebnih podatkov na strani zadetkov iskanja pomeni obdelavo teh podatkov. Ker je navedenemu prikazu zadetkov na isti strani dodan prikaz oglasov, povezanih z iskanimi izrazi, je treba ugotoviti, da je obdelava zadevnih osebnih podatkov izvedena v okviru oglaševalne in tržne dejavnosti poslovne enote upravljavca na ozemlju države članice, ki je v obravnavanem primeru Španija.
58 V teh okoliščinah ni mogoče sprejeti stališča, da naj za obdelavo osebnih podatkov, ki se izvede za potrebe delovanja navedenega iskalnika, ne veljajo obveznosti in zahteve iz Direktive 95/46, saj bi to ogrozilo polni učinek te direktive ter učinkovito in popolno varstvo temeljnih pravic in svoboščin fizičnih oseb, ki ga želi zagotoviti (glej po analogiji sodbo L'Oréal in drugi, EU:C:2011:474, točki 62 in 63), predvsem njihove pravice do zasebnosti pri obdelavi osebnih podatkov, ki ji daje ta direktiva poseben pomen, kar je med drugim potrjeno v njenem členu 1(1) ter uvodnih izjavah 2 in 10 (glej v tem smislu sodbo v združenih zadevah Österreichischer Rundfunk in drugi, C‑465/00, C‑138/01 in C‑139/01, EU:C:2003:294, točka 70; ter sodbi Rijkeboer, C‑553/07, EU:C:2009:293, točka 47, in IPI, C‑473/12, EU:C:2013:715, točka 28 in navedena sodna praksa).
59 Ker je že na podlagi prve od treh okoliščin, ki jih je naštelo predložitveno sodišče, mogoče ugotoviti, da poslovna enota, kot je Google Spain, izpolnjuje pogoj iz člena 4(1)(a) Direktive 95/46, drugih dveh okoliščin ni treba obravnavati.
60 Iz zgoraj navedenega izhaja, da je treba na prvo vprašanje, točka (a), odgovoriti, da je treba člen 4(1)(a) Direktive 95/46 razlagati tako, da se obdelava osebnih podatkov izvaja v okviru dejavnosti poslovne enote upravljavca na ozemlju države članice v smislu te določbe, kadar upravljavec iskalnika v eni od držav članic ustanovi podružnico ali hčerinsko družbo, ki se ukvarja s trženjem in prodajo oglasnega prostora na iskalniku, katerega dejavnost je usmerjena k prebivalcem tiste države članice.
Prvo vprašanje, točke od (b) do (d)
61 Glede na odgovor na točko (a) prvega vprašanja ni treba odgovoriti na točke od (b) do (d) prvega vprašanja.
Drugo vprašanje, točki (c) in (d), glede obsega odgovornosti upravljavca iskalnika na podlagi Direktive 95/46
62 Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem, točki (c) in (d), v bistvu sprašuje, ali je treba člena 12(b) in 14, prvi odstavek, (a) Direktive 95/46 razlagati tako, da mora upravljavec iskalnika zaradi spoštovanja pravic iz teh določb s seznama zadetkov, ki se prikaže po iskanju, opravljenem na podlagi imena osebe, odstraniti povezave na spletne strani, ki jih objavijo tretje osebe in ki vsebujejo informacije, ki se nanašajo na to osebo, tudi če to ime ali te informacije niso predhodno ali sočasno izbrisane s teh spletnih strani in tudi če je – če gre za tak primer – njihova objava na navedenih straneh sama po sebi zakonita.
63 Google Spain in Google Inc. menita, da je treba na podlagi načela sorazmernosti vsak predlog za odstranitev informacij nasloviti na izdajatelja zadevnega spletnega mesta, saj je ta odgovoren za njihovo objavo, lahko oceni zakonitost te objave in ima na voljo najučinkovitejše in najmilejše ukrepe za to, da onemogoči dostop do teh informacij. Poleg tega naj bi to, da bi se upravljavcu iskalnika naložilo, naj s svojih seznamov izloči na internetu objavljene informacije, pomenilo nezadostno spoštovanje temeljnih pravic izdajateljev spletnih mest, drugih uporabnikov in tega upravljavca.
64 Avstrijska vlada meni, da nacionalni nadzorni organ takemu upravljavcu lahko naloži, naj s svojih seznamov izbriše informacije, ki so jih objavile tretje osebe, zgolj če se predhodno ugotovi, da so zadevne informacije nezakonite ali netočne ali če je zadevna oseba uspešno vložila ugovor pri izdajatelju spletnega mesta, na katerem so bile te informacije objavljene.
65 M. Costeja González, španska, italijanska in poljska vlada ter Komisija menijo, da lahko nacionalni organ neposredno upravljavcu iskalnika naloži, naj s svojih seznamov in predpomnilnika odstrani osebne podatke, ki so jih objavile tretje osebe, ne da bi se moral pred tem ali sočasno obrniti na izdajatelja spletne strani, ki vsebuje te informacije. Poleg tega M. Costeja González, španska in italijanska vlada ter Komisija menijo, da okoliščina, da so bile navedene informacije objavljene zakonito in so še vedno vsebovane na izvorni spletni strani, ne vpliva na obveznosti, ki jih ima navedeni upravljavec na podlagi Direktive 95/46. Poljska vlada pa meni, da zaradi te okoliščine te obveznosti za navedenega upravljavca ne veljajo.
66 Na prvem mestu je treba poudariti, da je namen Direktive 95/46, kot je razvidno iz njenega člena 1 in njene uvodne izjave 10, zagotoviti visoko stopnjo varstva temeljnih pravic in svoboščin fizičnih oseb in predvsem pravice do zasebnosti pri obdelavi osebnih podatkov (glej v tem smislu sodbo IPI, EU:C:2013:715, točka 28).
67 V skladu z uvodno izjavo 25 Direktive 95/46 se načela varstva, navedena v tej direktivi, po eni strani izražajo v obveznostih, ki so naložene osebam, odgovornim za obdelavo, predvsem glede kakovosti podatkov, tehnične varnosti, uradnega obvestila nadzornemu organu in okoliščin, v katerih se lahko izvaja obdelava, ter po drugi strani v pravici, podeljeni posameznikom, katerih podatki so predmet obdelave, da so obveščeni o potekajoči obdelavi, da imajo vpogled v podatke, da zahtevajo popravke in da v nekaterih okoliščinah celo ugovarjajo obdelavi.
68 Sodišče je že presodilo, da je treba določbe Direktive 95/46, ki urejajo obdelavo osebnih podatkov in ki lahko ogrožajo temeljne svoboščine ter zlasti pravico do zasebnosti, nujno razlagati ob upoštevanju temeljnih pravic, ki so na podlagi sodne prakse sestavni del splošnih pravnih načel, katerih spoštovanje zagotavljata Sodišče in ki so zdaj vključene v Listino (glej zlasti sodbi Connolly/Komisija, C‑274/99 P, EU:C:2001:127, točka 37, ter Österreichischer Rundfunk in drugi, EU:C:2003:294, točka 68).
69 Člen 7 Listine tako zagotavlja pravico do spoštovanja zasebnega življenja, člen 8 Listine pa izrecno določa pravico do varstva osebnih podatkov. V odstavkih 2 in 3 člena 8 je določeno, da je treba te podatke obdelovati pošteno, za določene namene in na podlagi privolitve prizadete osebe ali na drugi legitimni podlagi, določeni z zakonom, da ima vsakdo pravico dostopa do podatkov, zbranih o njem, in pravico zahtevati, da se ti podatki popravijo, ter da spoštovanje teh pravil nadzira neodvisen organ. Te zahteve so med drugim izvajajo s členi 6, 7, 12, 14 in 28 Direktive 95/46.
70 Člen 12(b) Direktive 95/46 določa, da države članice jamčijo vsakemu posamezniku, na katerega se osebni podatki nanašajo, pravico, da pri upravljavcu po potrebi doseže popravke, izbris ali blokiranje podatkov, katerih obdelava ni v skladu z določbami Direktive 95/46, predvsem zaradi nepopolnih ali netočnih podatkov. Zadnja navedba, ki se nanaša na nespoštovanje nekaterih zahtev, določenih v členu 6(1)(d) Direktive 95/46, je navedena primeroma in ni izčrpna, tako da je lahko neustreznost obdelave, na podlagi katere ima zadevna oseba pravice, zagotovljene v členu 12(b) navedene direktive, tudi posledica nespoštovanja drugih pogojev zakonitosti, ki jih ta direktiva določa za obdelavo osebnih podatkov.
71 V zvezi s tem je treba opozoriti, da mora biti razen pri odstopanjih, ki so dopustna na podlagi člena 13 Direktive 95/46, vsaka obdelava osebnih podatkov, prvič, v skladu z načeli v zvezi s kakovostjo podatkov iz člena 6 te direktive in, drugič, ustrezati enemu od meril za zakonitost obdelave podatkov, ki so navedena v členu 7 navedene direktive (glej sodbe Österreichischer Rundfunk in drugi, EU:C:2003:294, točka 65; ASNEF in FECEMD, C‑468/10 in C‑469/10, EU:C:2011:777, točka 26, in Worten, C‑342/12, EU:C:2013:355, točka 33).
72 V skladu s členom 6 – razen pri posebnih določbah, ki jih lahko države članice določijo za obdelavo v zgodovinske, statistične ali znanstvene namene – mora upravljavec zagotoviti, da so osebni podatki „pošteno in zakonito obdelani“, „zbrani za določene, izrecne ter zakonite namene in se ne smejo naprej obdelovati na način, ki je nezdružljiv s temi nameni“, „primerni, ustrezni in ne pretirani glede na namene, za katere se zbirajo in/ali naprej obdelujejo“, „točni in po potrebi ažurirani“ in, nazadnje, „shranjeni v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo, le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere so bili podatki zbrani ali za katere se naprej obdelujejo“. V teh okoliščinah mora ta upravljavec uporabiti vse primerne ukrepe za zagotovitev, da se podatki, ki ne izpolnjujejo zahtev te določbe, zbrišejo ali popravijo.
73 Glede upravičenosti obdelave, kot je ta, ki je predmet postopka v glavni stvari, ki jo izvede upravljavec iskalnika, na podlagi člena 7 Direktive 95/46 je treba ugotoviti, da lahko spada med razloge iz člena 7(f).
74 Ta določba dovoljuje obdelavo osebnih podatkov, če je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec, ali tretja stranka, ali stranke, ki so jim osebni podatki posredovani, razen kadar nad takimi interesi prevladajo temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo – zlasti njegova pravica do spoštovanja zasebnosti pri obdelavi osebnih podatkov – ki se varujejo na podlagi člena 1(1) te direktive. Uporaba navedenega člena 7(f) tako zahteva tehtanje med zadevnimi nasprotujočimi si pravicami in interesi, v okviru katerega je treba upoštevati pomembnost pravic zadevne osebe iz členov 7 in 8 Listine (glej sodbo ASNEF in FECEMD, EU:C:2011:777, točki 38 in 40).
75 Čeprav se skladnost obdelave s členi 6 in 7(f) Direktive 95/46 lahko preizkusi v okviru zahteve v smislu člena 12(b) te direktive, se lahko zadevna oseba poleg tega pod nekaterimi pogoji sklicuje na pravico do ugovora iz točke (a) prvega odstavka člena 14 te direktive.
76 V skladu s točko (a) prvega odstavka člena 14 države članice priznavajo posamezniku, na katerega se osebni podatki nanašajo, pravico, da vsaj v primerih iz člena 7(e) in (f) Direktive 95/46 na podlagi zakonitih in nujnih razlogov, povezanih z njegovim posebnim položajem, kadar koli ugovarja obdelavi podatkov, ki se nanašajo nanj, razen če nacionalna zakonodaja določa drugače. Pri tehtanju, ki se mora opraviti v okviru navedene točke (a) prvega odstavka člena 14 se tako lahko natančneje upoštevajo vse okoliščine konkretne zadevne osebe. Kadar obstaja utemeljen ugovor, obdelava, ki jo uvede upravljavec, ne sme več vključevati teh podatkov.
77 Zadevna oseba lahko zahteve iz členov 12(b) in 14, prvi odstavek, (a) Direktive 95/46 naslovi neposredno na upravljavca, ki mora nato ustrezno presoditi, ali so utemeljene, in če je treba, ustaviti obdelavo zadevnih podatkov. Če upravljavec na podlagi teh zahtev ne ukrepa, se lahko zadevna oseba obrne na nadzorni ali sodni organ, da opravita potrebno preverjanje in temu upravljavcu naložita konkretne ukrepe.
78 V zvezi s tem je treba poudariti, da je iz člena 28(3) in (4) Direktive 95/46 razvidno, da vsak nadzorni organ obravnava zahtevke, ki jih je vložila katera koli oseba v zvezi z varstvom svojih pravic in svoboščin glede obdelave osebnih podatkov, ter da se mu podelijo preiskovalna pooblastila in učinkovita pooblastila za posredovanje, na podlagi katerih lahko med drugim odredi blokiranje, izbris ali uničenje podatkov ali začasno oziroma dokončno prepoved take obdelave.
79 Določbe Direktive 95/46, ki urejajo pravice zadevne osebe, kadar ta pri nadzornem ali sodnem organu vloži zahtevo, kot je ta, ki je predmet postopka v glavni stvari, je treba razlagati in uporabiti ob upoštevanju teh ugotovitev.
80 V zvezi s tem je treba najprej poudariti, da lahko, kot je bilo ugotovljeno v točkah od 36 do 38 te sodbe, obdelava osebnih podatkov, kot je ta v postopku v glavni stvari, ki jo izvede upravljavec iskalnika, bistveno vpliva na temeljne pravice spoštovanja zasebnosti in varstva osebnih podatkov, če se iskanje s tem iskalnikom izvede na podlagi imena fizične osebe, ker navedena obdelava vsakemu internetnemu uporabniku omogoči, da na podlagi seznama zadetkov dobi strukturiran pregled na internetu dostopnih informacij o tej osebi, ki se lahko z več vidikov nanašajo na njeno zasebno življenje in ki jih brez navedenega iskalnika ne bi bilo mogoče povezati ali pa bi jih bilo zelo težko povezati, in tako sestavi bolj ali manj podroben profil te osebe. Poleg tega je učinek poseganja v navedene pravice zadevne osebe še večji zaradi pomembne vloge interneta in iskalnikov v sodobni družbi, saj so zaradi njih informacije, vsebovane na takem seznamu zadetkov, vseprisotne (glej v tem smislu sodbo eDate Advertising in drugi, C‑509/09 in C‑161/10, EU:C:2011:685, točka 45).
81 Zaradi potencialne teže tega poseganja je treba ugotoviti, da to ne more biti upravičeno zgolj zaradi gospodarskega interesa, ki ga ima upravljavec iskalnika pri tej obdelavi. Vendar ker bi izbris povezav s seznama zadetkov lahko glede zadevne informacije vplival na legitimen interes potencialno zainteresiranih internetnih uporabnikov, da lahko dostopijo do nje, je treba v okoliščinah, kot so te v postopku v glavni stvari, najti pravično ravnotežje med drugim med tem interesom in temeljnimi pravicami te osebe v smislu členov 7 in 8 Listine. Čeprav pravice zadevne osebe, ki so varovane s tema členoma, na splošno prevladajo nad navedenimi interesi internetnih uporabnikov, pa je to ravnotežje lahko v posebnih primerih odvisno od narave zadevne informacije, od tega, kako občutljiva je za zasebnost zadevne osebe, in od interesa javnosti, da razpolaga s to informacijo, ki je lahko med drugim odvisen od vloge, ki jo ima ta oseba v javnem življenju.
82 Nadzorni ali sodni organi lahko na podlagi presoje pogojev uporabe členov 12(b) in 14, prvi odstavek, (a) Direktive 95/46, ki jo morajo opraviti, kadar prejmejo zahtevo, kot je ta v postopku v glavni stvari, navedenemu upravljavcu odredijo, naj s seznama zadetkov, ki se prikaže po iskanju, opravljenem na podlagi imena osebe, odstrani povezave na spletne strani, ki jih objavijo tretje osebe in ki vsebujejo podatke, ki se nanašajo na to osebo, ne da bi se s tako odredbo predpostavljalo, da se to ime ali te informacije na podlagi odločitve izdajatelja ali odredbe teh organov predhodno ali sočasno izbrišejo s spletne strani, na kateri so bile objavljene.
83 Ker se, kot je bilo ugotovljeno v točkah od 35 do 38 te sodbe, obdelava, ki se izvede v okviru dejavnosti iskalnika, razlikuje od obdelave, ki jo izvedejo izdajatelji spletnih mest, in dodatno vpliva na temeljne pravice zadevne osebe, mora upravljavec tega iskalnika, ki je odgovoren za to obdelavo, v okviru svoje odgovornosti, pristojnosti in zmožnosti zagotoviti, da ta obdelava izpolnjuje zahteve Direktive 95/46, tako da ima lahko varstvo, ki ga ta direktiva zagotavlja, polni učinek.
84 V zvezi s tem je treba poudariti, da ob upoštevanju tega, da se informacije, objavljene na enem spletnem mestu, lahko replicirajo tudi na drugih mestih, in ker za osebe, odgovorne za njihovo objavo, ne velja vedno zakonodaja Unije, učinkovitega in popolnega varstva zadevnih oseb ne bi bilo mogoče zagotoviti, če bi morale te osebe najprej ali sočasno doseči, da izdajatelj spletnega mesta informacije, ki se nanašajo na njih, izbriše.
85 Poleg tega je mogoče, da je obdelava, ki jo opravi izdajatelj spletne strani in pri kateri se objavijo informacije o fizični osebi, v nekaterih okoliščinah izvedena „zgolj v novinarske namene“ in je tako na podlagi člena 9 Direktive 95/46 lahko izvzeta iz zahtev, določenih v tej direktivi, medtem ko to ni mogoče za obdelavo, ki jo izvede upravljavec iskalnika. Mogoče je torej, da zadevna oseba v nekaterih okoliščinah pravice iz člena 12(b) in 14, prvi odstavek, (a) Direktive 95/46 uveljavlja proti upravljavcu, ne pa proti izdajatelju navedene spletne strani.
86 Nazadnje, ugotoviti je treba ne le, da razlog, ki na podlagi člena 7 Direktive 95/46 upravičuje objavo osebnega podatka na spletnem mestu, ni nujno enak razlogu, ki se uporabi za dejavnost iskalnikov, ampak tudi, da je, kadar je razlog enak, rezultat uravnoteženja zadevnih interesov, ki ga je treba opraviti na podlagi členov 7(f) in 14, prvi odstavek, (a) te direktive, lahko različen glede na to, ali gre za obdelavo, ki jo izvede upravljavec iskalnika, ali obdelavo, ki jo izvede izdajatelj te spletne strani, glede na to, da so lahko legitimni interesi, ki upravičujejo obdelavo, različni ter da posledice teh obdelav na zadevne osebe in zlasti na njihovo zasebno življenje niso nujno enake.
87 Vključitev spletne strani in na njej vsebovanih informacij, ki se nanašajo na posamezno osebo, v seznam zadetkov, ki se prikaže po iskanju, opravljenem na podlagi imena te osebe, ki bistveno olajša dostopnost teh informacij vsem internetnim uporabnikom, ki iščejo informacije o zadevni osebi, in ki lahko bistveno pripomore k širjenju navedenih informacij, lahko pomeni hujše poseganje v temeljne pravice do zasebnosti zadevne osebe kot objava, ki jo izvede izdajatelj te spletne strani.
88 Na podlagi zgoraj navedenega je treba na drugo vprašanje, točki (c) in (d), odgovoriti, da je treba člena 12(b) in 14, prvi odstavek, (a) Direktive 95/46 razlagati tako, da mora upravljavec iskalnika zaradi spoštovanja pravic iz teh določb, in če so pogoji iz teh določb dejansko izpolnjeni, s seznama zadetkov, ki se prikaže po iskanju, opravljenem na podlagi imena osebe, odstraniti povezave na spletne strani, ki jih objavijo tretje osebe in ki vsebujejo informacije, ki se nanašajo na to osebo, tudi če to ime ali te informacije niso predhodno ali sočasno izbrisane s teh spletnih strani in tudi če je – če gre za tak primer – njihova objava na navedenih straneh sama po sebi zakonita.
Tretje vprašanje, ki se nanaša na obseg pravic zadevne osebe, ki so zagotovljene z Direktivo 95/46
89 Predložitveno sodišče s tretjim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člena 12(b) in 14, prvi odstavek, (a) Direktive 95/46 razlagati tako, da lahko zadevna oseba od upravljavca iskalnika zahteva, naj s seznama zadetkov, ki se prikaže po iskanju, opravljenem na podlagi njenega imena, odstrani povezave na spletne strani, ki so jih zakonito objavile tretje osebe in ki vsebujejo resnične informacije o njej, ker bi bila lahko zaradi teh informacij oškodovana ali pa želi, da bi bile te informacije po določenem času „pozabljene“.
90 Družbi Google Spain in Google Inc., grška, avstrijska in poljska vlada ter Komisija menijo, da je treba na to vprašanje odgovoriti nikalno. Družbi Google Spain in Google Inc., poljska vlada ter Komisija v zvezi s tem trdijo, da člena 12(b) in 14, prvi odstavek, (a) Direktive 95/46 zadevnim osebam priznavata pravice zgolj, če je zadevna obravnava nezdružljiva s to direktivo ali iz zakonitih in nujnih razlogov, povezanih z njihovim posebnim položajem, ne pa preprosto zato, ker menijo, da jim ta obdelava lahko povzroči škodo, ali želijo, da se podatki, ki so predmet naveden obdelave, pozabijo. Grška in avstrijska vlada menita, da se mora zadevna tretja oseba obrniti na izdajatelja zadevnega spletnega mesta.
91 M. Costeja González ter španska in italijanska vlada menijo, da lahko zadevna oseba nasprotuje temu, da se njeni osebni podatki indeksirajo z iskalnikom, če ji širjenje teh podatkov z iskalnikom povzroča škodo in če njene temeljne pravice varstva navedenih podatkov in spoštovanja zasebnosti, ki zajemajo „pravico biti pozabljen“, prevladajo nad legitimnimi interesi upravljavca navedenega iskalnika in splošnim interesom svobode obveščanja.
92 Glede člena 12(b) Direktive 95/46, katerega uporaba je pogojena s tem, da je obdelava osebnih podatkov nezdružljiva s to direktivo, je treba opozoriti, da je, kot je bilo poudarjeno v točki 72 te sodbe, taka nezdružljivost lahko posledica ne le tega, da so ti podatki netočni, ampak zlasti tega, da so neprimerni, neustrezni ali pretirani glede na namene obdelave, niso ažurirani ali so shranjeni dalj, kot je potrebno, razen če je hranjenje potrebno zaradi zgodovinskih, statističnih ali znanstvenih namenov.
93 Iz teh zahtev, določenih v členu 6(1), točke od (c) do (e), Direktive 95/46, izhaja, da celo izvorno zakonita obdelava točnih podatkov lahko sčasoma postane nezdružljiva s to direktivo, če ti podatki niso več potrebni za namene, zaradi katerih so bili zbrani ali obdelani. Med drugim, če so neprimerni, neustrezni ali ne več ustrezni ali pretirani glede na te namene in pretečen čas.
94 V okoliščinah, v katerih je po tem, ko je zadevna oseba vložila zahtevo na podlagi člena 12(b) Direktive 95/46, ugotovljeno, da je zdaj to, da so na seznam zadetkov, ki se prikaže po iskanju, opravljenem na podlagi njenega imena, vključene povezave na spletne strani, ki so jih zakonito objavile tretje osebe in ki vsebujejo resnične informacije o njej, nezdružljivo z navedenim členom 6(1), točke od (c) do (e), ker so te informacije glede na vse okoliščine obravnavanega primera neprimerne, neustrezne ali ne več ustrezne ali pretirane glede na namene zadevne obdelave, ki jo je izvedel upravljavec iskalnika, je treba informacije in zadevne povezave navedenega seznama zadetkov izbrisati.
95 Glede zahtev v smislu člena 12(b), ki temeljijo na domnevnem nespoštovanju pogojev iz člena 7(f) Direktive 95/46 in člena 14, prvi odstavek, (a) te direktive, je treba poudariti, da je treba na podlagi tega člena 7 vsako obdelavo osebnih podatkov upravičiti za celotno obdobje, v katerem se izvaja.
96 Na podlagi navedenega je v okviru presoje takih zahtev, vloženih zoper obdelavo, kot je ta v postopku, ki je predmet postopka v glavni stvari, treba med drugim ugotoviti, ali ima zadevna oseba pravico zahtevati, da informacija, ki se nanaša nanjo, zdaj ni več povezana z njenim imenom v seznamu zadetkov, ki se prikaže po iskanju, opravljenem na podlagi njenega imena. V zvezi s tem je treba poudariti, da ugotovitev obstoja take pravice ni odvisna od tega, ali vključitev zadevne informacije na seznam zadetkov zadevni osebi povzroča škodo.
97 Ker lahko zadevna oseba v skladu s temeljnimi pravicami, ki jih ima na podlagi členov 7 in 8 Listine, zahteva, da zadevna informacija ni več na voljo splošni javnosti prek vključitve na tak seznam zadetkov, je treba ugotoviti, kot je razvidno med drugim iz točke 81 te sodbe, da imajo te pravice načeloma prednost ne le nad gospodarskim interesom upravljavca iskalnika, ampak tudi nad interesom te javnosti, da navedeno informacijo najde z iskanjem na podlagi imena te osebe. Vendar ne bi bilo tako, če bi se izkazalo, da je zaradi posebnih razlogov, kot je vloga navedene osebe v javnem življenju, poseg v njene temeljne pravice upravičen zaradi prevladujočega interesa navedene javnosti, da ima prek te vključitve dostop do zadevne informacije.
98 Glede okoliščine, kot je ta v postopku v glavni stvari, ki se nanaša na to, da so na seznamu zadetkov, ki ga internetni uporabnik dobi, ko z Google Search izvede iskanje na podlagi imena zadevne osebe, vključene povezave na strani spletnih arhivov dnevnika, ki vsebujejo obvestila, v katerih je omenjeno ime te osebe, in ki se nanašajo na nepremičninsko dražbo v zvezi s postopkom izvršbe zaradi neplačila socialnih prispevkov, je treba ugotoviti, da ima zadevna oseba glede na občutljivost informacij iz teh objav za njeno zasebno življenje in glede na to, da so bila obvestila prvič objavljena pred 16 leti, pravico, da te informacije prek takega seznama niso več povezane z njenim imenom. Ker se zdi, da v obravnavanem primeru ni posebnih razlogov, s katerimi bi bil utemeljen prevladujoč interes javnosti, da ima v okviru takega iskanja dostop do teh informacij, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče, lahko zadevna oseba torej na podlagi členov 12(b) in 14, prvi odstavek, (a) Direktive 95/46 zahteva izbris navedenih povezav s seznama zadetkov.
99 Iz navedenih preudarkov je razvidno, da je treba na tretje vprašanje odgovoriti, da je treba člena 12(b) in 14, prvi odstavek, (a) Direktive 95/46 razlagati tako, da je treba v okviru presoje pogojev za uporabo teh določb med drugim ugotoviti, ali ima zadevna oseba pravico, da zadevna informacija, ki se nanaša nanjo, zdaj ni več povezana z njenim imenom prek seznama zadetkov, ki se prikaže po iskanju, opravljenem na podlagi njenega imena, pri čemer ugotovitev obstoja take pravice ni odvisna od tega, da vključitev zadevne informacije na seznam zadetkov tej osebi povzroča škodo. Ker lahko zadevna oseba v skladu s temeljnimi pravicami, ki jih ima na podlagi členov 7 in 8 Listine, zahteva, da zadevna informacija ni več na voljo splošni javnosti prek vključitve na tak seznam zadetkov, imajo te pravice načeloma prednost ne le nad gospodarskim interesom upravljavca iskalnika, ampak tudi nad interesom te javnosti, da do navedene informacije dostopi z iskanjem na podlagi imena te osebe. Vendar ne bi bilo tako, če bi se izkazalo, da je zaradi posebnih razlogov, kot je vloga navedene osebe v javnem življenju, poseg v njene temeljne pravice upravičen zaradi prevladujočega interesa navedene javnosti, da ima prek te vključitve dostop do zadevne informacije.
Stroški
100 Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (veliki senat) razsodilo:
1. Člen 2(b) in (d) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov je treba razlagati tako, da se po eni strani dejavnost iskalnika, ki poišče informacije, ki jih objavijo ali postavijo na internet tretje osebe, jih samodejno indeksira, začasno shrani in končno da na voljo internetnim uporabnikom po prednostnem vrstnem redu, šteje za „obdelavo osebnih podatkov“ v smislu tega člena 2(b), če te informacije vsebujejo osebne podatke, in da se po drugi strani družba, ki iskalnik upravlja, šteje za „upravljavca“ navedene obdelave v smislu navedenega člena 2(d).
2. Člen 4(1)(a) Direktive 95/46 je treba razlagati tako, da se obdelava osebnih podatkov izvaja v okviru dejavnosti poslovne enote upravljavca na ozemlju države članice v smislu te določbe, če upravljavec iskalnika v eni od držav članic ustanovi podružnico ali hčerinsko družbo, ki se ukvarja s trženjem in prodajo oglasnega prostora na iskalniku, katerega dejavnost je usmerjena k prebivalcem tiste države članice.
3. Člena 12(b) in 14, prvi odstavek, (a) Direktive 95/46 je treba razlagati tako, da mora upravljavec iskalnika zaradi spoštovanja pravic iz teh določb, in če so pogoji iz teh določb dejansko izpolnjeni, s seznama zadetkov, ki se prikaže po iskanju, opravljenem na podlagi imena osebe, odstraniti povezave na spletne strani, ki jih objavijo tretje osebe in ki vsebujejo podatke, ki se nanašajo na to osebo, tudi če to ime ali te informacije niso predhodno ali sočasno izbrisane s teh spletnih strani in tudi če je – če gre za tak primer – njihova objava na navedenih straneh sama po sebi zakonita.
4. Člena 12(b) in 14, prvi odstavek, (a) Direktive 95/46 je treba razlagati tako, da je treba v okviru presoje pogojev za uporabo teh določb med drugim ugotoviti, ali ima zadevna oseba pravico, da zadevna informacija, ki se nanaša nanjo, zdaj ni več povezana z njenim imenom prek seznama zadetkov, ki se prikaže po iskanju, opravljenem na podlagi njenega imena, pri čemer ugotovitev obstoja take pravice ni odvisna od tega, da vključitev zadevne informacije na seznam zadetkov tej osebi povzroča škodo. Ker lahko zadevna oseba v skladu s temeljnimi pravicami, ki jih ima na podlagi členov 7 in 8 Listine, zahteva, da zadevna informacija ni več na voljo splošni javnosti prek vključitve na tak seznam zadetkov, imajo te pravice načeloma prednost ne le nad gospodarskim interesom upravljavca iskalnika, ampak tudi nad interesom te javnosti, da do navedene informacije dostopi z iskanjem na podlagi imena te osebe. Vendar ne bi bilo tako, če bi se izkazalo, da je iz posebnih razlogov, kot je vloga navedene osebe v javnem življenju, poseg v njene temeljne pravice upravičen zaradi prevladujočega interesa navedene javnosti, da ima prek te vključitve dostop do zadevne informacije.
Podpisi