Obvestilo v UL

 

Tožba Microsoft Corporation proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 7. junija 2004

(Zadeva T-201/04)

(Jezik postopka: angleščina)

Microsoft Corporation, Washington (ZDA), ki jo zastopata I.S. Forrester, QC in J.-F. Bellis, avocat, je dne 7. junija 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

razglasi za nično Odločbo Komisije z dne 24. marca 2004, ali, podredno, odpravi ali bistveno zmanjša naloženo globo;

Komisiji Evropskih skupnosti naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Tožeča stranka izpodbija odločbo Komisije, ki je ugotovila dve zlorabi prevladujočega položaja tožeče stranke in tožeči stranki naložila globo v višini 497.196.304 EUR. Komisija je v odločbi ugotovila, da je tožeča stranka zavrnila ponuditi "informacijo o medobratovalnosti" in dopustiti njeno uporabo za namen razvoja in distribucije proizvodov operacijskih sistemov za strežnike za delovne skupine. Drugič, je Komisija ugotovila, da je tožeča stranka pogojevala razpoložljivost "Windows Client PC Operating System" s sočasno pridobitvijo Windows Media Player-ja.

Prvič, tožeča stranka v utemeljitev svoje tožbe navaja, da se je Komisija zmotila pri ugotovitvi, da je tožeča stranka kršila člen 82 ES, s tem ko je zavrnila ponuditi komunikacijske protokole konkurentom in da ni dovolila uporabe te lastniške tehnologije v konkurenčnih operacijskih sistemih za strežnike za delovne skupine.

Tožeča stranka meni, da pogoji, ki jih zahtevata Evropski sodišči preden je podjetje, ki ima prevladujoči položaj prisiljeno dati licenco za svoje pravice iz intelektualne lastnine, v zadevnem primeru niso izpolnjeni. Tožeča stranka meni, da tehnologija za katero ji je odrejeno dati licenco ni nepogrešljiva, da se doseže medobratovalnost z Microsoftovimi PC operacijskimi sistemi, da domnevna zavrnitev ponudbe tehnologije ni preprečila prihoda novih proizvodov na sekundarni trg in, končno, da ni imela za posledico izključitve vse konkurence na sekundarnem trgu.

Nadalje, tožeča stranka navaja da je izpodbijana odločba nepravilno zavrnila možnost, da bi se tožeča stranka zanašala na svoje pravice iz intelektualne lastnine kot objektivno utemeljitev njene domnevne zavrnitve ponuditi tehnologijo in je namesto tega predložila nov in pravno pomanjkljiv test proporcionalnosti v ožjem smislu s sklicevanjem na javni interes po razkritju.

Tožeča stranka navaja, da ni bila niti ena licenca zahtevana za namen razvijanja programske opreme v EGP in da tožeča stranka ni imela dolžnosti šteti, da Sunova zahteva povzroči kakršnokoli posebno dolžnost v skladu s členom 82 EC.

Dodatno, tožeča stranka navaja, da Komisija pri uporabi člena 82 na dejansko stanje te zadeve ni upoštevala obveznosti, ki za Evropske Skupnosti izhajajo iz Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine Svetovne trgovinske organizacije (TRIPS).

Drugič, tožeča strank navaja, da se je Komisija zmotila pri ugotovitvi, da je tožeča stranka kršila člen 82 ES, ko je razpoložljivost svojega PC operacijskega sistema pogojevala s sočasno pridobitvijo predvajalnika za večpredstavnost imenovanega Windows Media Player.

Tožeča strank navaja, da izpodbijana odločba temelji na teoriji špekulativne izključitve po kateri utegne široka distribucija predvajalnika za večpredstavnost v Windowsih, na neki nedoločeni točki v prihodnosti, voditi v stanje kjer bodo ponudniki vsebine in razvijalci programov šifrirali izključno v Windows Media formatu. Tožeča strank navaja, da je ta teorija v nasprotju z odločbo Komisije o združitvi AOL/Time Warner¹ kot tudi priloženega dokaza, ki kaže da ponudniki vsebine še naprej šifrirajo v večih formatih.

Tožeča stranka prav tako navaja, da izpodbijana odločba ne upošteva koristi, ki izhajajo iz poslovnega modela, ki v odgovor tehnološkemu napredku in potrošniškem povpraševanju, vsebuje vključitev novega predvajalnika v Windowse.

Prav tako, po mnenju tožeče stranke, izpodbijana odločba ne izpolnjuje zahtevanih pogojev za ugotovitev kršitve člena 82 EC, in predvsem njegove točke (d). Tožeča stranka navaja, da Windowsi in njegov predvajalnik za večpredstavnost nista dva različna proizvoda. V nadaljevanju tožeča stranka navaja, da izpodbijana odločba ne dokaže, da domnevno povezovanje in povezani proizvodi niso povezani naravno ali s poslovno prakso. Dodatno, tožeča stranka navaja da izpodbijana odločba pri izvajanju člena 82 ES na dejstva zadeve ne upošteva obveznosti, ki za Evropske Skupnosti izhajajo iz TRIPS-a ter da je naložena globa nesorazmerna.

Tretjič, tožeča stranka navaja, da je zahteva, da tožeča stranka imenuje in plačuje skrbnika, ki bo spremljal njeno izpolnjevanje odločbe in prejemal ter preiskoval pritožbe nezakonita, saj je ultra vires. Tožeča stranka navaja, da so pooblastila prenesena na skrbnika preiskovalna in ker izvršilna pristojnost pripada normalno Komisiji, je le ta ne more prenesti.

Končno, tožeča stranka navaja, da ni osnove za naložitev globe tožeči stranki glede na pravno novost s katero je bila kršitev ugotovljena. Tožeča stranka navaja, da je znesek globe očitno previsok.

____________

¹ - 2001/718/ES: Odločba Komisije z dne 11. oktobra 2000 o razglasitvi združitve združljive s skupnim trgom in Sporazumom o EGP (Zadeva št. COMP/M.1845-AOL/Time Warner) (UL 2001 L 268, str. 28)