SODBA SODIŠČA (sedmi senat)
z dne 12. marca 2009(*)
„Neizpolnitev obveznosti države – Direktiva 2004/35/ES − Okoljska odgovornost v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode − Neopravljen prenos v predpisanem roku“
V zadevi C‑402/08,
zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, vložene 17. septembra 2008,
Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopata U. Wölker in V. Kovačič, zastopnika, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,
tožeča stranka,
proti
Republiki Sloveniji, ki jo zastopa A. Vran, zastopnica,
tožena stranka,
SODIŠČE (sedmi senat),
v sestavi A. Ó Caoimh (poročevalec), predsednik senata, U. Lõhmus, sodnik, in P. Lindh, sodnica,
generalna pravobranilka: J. Kokott,
sodni tajnik: R. Grass,
na podlagi pisnega postopka,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalne pravobranilke, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Komisija Evropskih skupnosti s tožbo Sodišču predlaga, naj ugotovi, da Republika Slovenija s tem, da ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode (UL L 143, str. 56), oziroma vsaj s tem, da je o njihovem sprejetju ni obvestila, ni izpolnila obveznosti iz te direktive.
Pravni okvir
2 Kot je razvidno iz člena 1 Direktive 2004/35, je njen namen oblikovati okvir okoljske odgovornosti, ki temelji na načelu „plača povzročitelj obremenitve“, za preprečevanje in sanacijo okoljske škode.
3 Člen 19(1), prvi pododstavek, navedene direktive določa:
„Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 30. aprila 2007. O tem takoj obvestijo Komisijo.“
Predhodni postopek
4 Komisija je začela postopek zaradi neizpolnitve obveznosti iz člena 226 ES, ker ni prejela nobenega obvestila o ukrepih Republike Slovenije za prenos Direktive 2004/35 v notranji pravni red.
5 Komisija je 1. junija 2007 poslala Republiki Sloveniji uradni opomin, na katerega je ta odgovorila z dopisom z dne 26. julija 2007, v katerem je navedla, da bo Direktiva 2004/35 v slovenski pravni red prenesena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (EVA 2007-2511-0033; v nadaljevanju: ZVO-1B), ki se že pripravlja in katerega sprejetje je predvideno v novembru 2007.
6 Komisija je z dopisom z dne 1. februarja 2008 izdala obrazloženo mnenje, s katerim je to državo članico pozvala, naj v roku dveh mesecev od prejetja tega mnenja sprejme ukrepe, potrebne za izpolnitev obveznosti iz te direktive.
7 Republika Slovenija je z dopisom z dne 27. marca 2008 na navedeno obrazloženo mnenje odgovorila, da bi moral biti ZVO-1B, ki je namenjen prenosu Direktive 2004/35, sprejet najpozneje 15. junija 2008 in da bi moral začeti veljati 30. junija 2008. Ta država članica je navedla, da je s tem zakonom določeno tudi sprejetje treh podzakonskih predpisov za zagotovitev popolnega prenosa Direktive 2004/35 v slovenski pravni red.
8 Ker Komisija ni prejela drugih informacij, na podlagi katerih bi lahko ugotovila, da je navedena država članica končno sprejela ukrepe, potrebne za prenos Direktive 2004/35, se je odločila za vložitev te tožbe.
Tožba
9 Republika Slovenija v odgovoru na tožbo ne izpodbija očitane ji neizpolnitve obveznosti. Vendar navaja, da je Državni zbor 27. junija 2008 sprejel ZVO-1B, ki je začel veljati petnajsti dan po objavi, to je 26. julija 2008. S tem zakonom naj bi bila prenesena večina zahtev Direktive 2004/35, razen tistih iz prilog I in II.
10 Glede navedenih prilog navaja, da je sprejetje predpisov za njun prenos predvideno v okviru pooblastila, ki je bilo na podlagi ZVO-1B podeljeno vladi oziroma ministru za okolje. Rok za sprejetje teh določb naj bi bil šest mesecev od začetka veljavnosti ZVO-1B in naj bi se iztekel 26. januarja 2009. Zaradi parlamentarnih volitev in pogajanj o sestavi in oblikovanju nove vlade naj bi pri sprejemanju navedenih predpisov nastala zamuda. Vendar Republika Slovenija meni, da bodo sprejeti najpozneje do izteka navedenega roka.
11 V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba obstoj neizpolnitve obveznosti presojati glede na to, kakšno je bilo stanje v državi članici ob izteku roka, določenega v obrazloženem mnenju. Sodišče naknadnih sprememb ne more upoštevati (glej zlasti sodbo z dne 27. septembra 2007 v zadevi Komisija proti Franciji, C‑9/07, točka 8).
12 Poleg tega se država članica ne more sklicevati na določbe, prakso ali položaje svojega notranjega pravnega reda, da bi upravičila nespoštovanje obveznosti, ki jih nalaga pravo Skupnosti (glej zlasti sodbo z dne 18. julija 2007 v zadevi Komisija proti Nemčiji, C‑503/04, ZOdl., str. I‑6153, točka 38). Države članice morajo v predpisanem roku sprejeti zakone, ki so potrebni za prenos direktiv.
13 Ker Republika Slovenija do izteka roka, določenega v obrazloženem mnenju, ni sprejela ukrepov, ki so potrebni za prenos Direktive 2004/35 v notranji pravni red, je tožba, ki jo je vložila Komisija, utemeljena.
14 Zato je treba ugotoviti, da Republika Slovenija s tem, da v predpisanem roku ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2004/35, ni izpolnila obveznosti iz te direktive.
Stroški
15 V skladu s členom 69(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Komisija je predlagala, naj se Republiki Sloveniji naloži plačilo stroškov, in ker ta s svojimi predlogi ni uspela, se ji naloži plačilo stroškov.
Iz teh razlogov je Sodišče (sedmi senat) razsodilo:
1) Republika Slovenija s tem, da v predpisanem roku ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode, ni izpolnila obveznosti iz te direktive.
2) Republiki Sloveniji se naloži plačilo stroškov.
Podpisi