Pritožba, ki so jo 23. novembra 2011 vložili Inuit Tapiriit Kanatami in drugi zoper sklep Splošnega sodišča (sedmi razširjeni senat) z dne 6. septembra 2011 v zadevi T-18/10, Inuit Tapiriit Kanatami in drugi proti Evropskemu parlamentu, Svetu Evropske unije, Kraljevini Nizozemski, Evropski komisiji
(Zadeva C-583/11 P)
Jezik postopka: angleščina
Stranke
Pritožnice: Inuit Tapiriit Kanatami, Nattivak Hunters' and Trappers' Association, Pangnirtung Hunters' and Trappers' Association, Jaypootie Moesesie, Allen Kooneeliusie, Toomasie Newkingnak, David Kuptana, Karliin Aariak, Canadian Seal Marketing Group, Ta Ma Su Seal Products, Inc., Fur Institute of Canada, NuTan Furs, Inc., GC Rieber Skinn AS, Inuit Circumpolar Council Greenland (ICC), Johannes Egede, Kalaallit Nunaanni Aalisartut Piniartullu Kattuffiat (KNAPK) (zastopnika: H. Viaene, J. Bouckaert, odvetnika)
Druge stranke v postopku: Evropski parlament, Svet Evropske unije, Kraljevina Nizozemska, Evropska komisija
Predlogi
Pritožnice Sodišču predlagajo, naj:
izpodbijani sklep Splošnega sodišča razveljavi in tožbo za razglasitev ničnosti razglasi za dopustno, če bi menilo, da so podani vsi potrebni podatki za odločitev o dopustnosti tožbe za razglasitev ničnosti izpodbijane Uredbe;
podredno, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču;
Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije naloži plačilo stroškov pritožnice;
odloči, da Evropska komisija in Kraljevina Nizozemska nosita svoje stroške.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
1. Pritožba temelji na treh pritožbenih razlogih: 1. Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo pri uporabi člena 263, četrti odstavek, Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljevanju: PDEU); 2. Splošno sodišče je kršilo obveznost obrazložitve in, podredno, člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) in člena 6 in 13 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju: EKČP) kot načela prava Unije in 3. Splošno sodišče je napačno predstavilo in izkrivilo dokaze pritožnic, predložene v postopku na prvi stopnji.
2. S prvim pritožbenim razlogom pritožnice zatrjujejo, da je razlaga Splošnega sodišča v zvezi z izrazom "predpis", in sicer da je ločen in drugačen akt od "zakonodajnega akta", nepravilna in zanika vsakršen obstoj raison d'être novih možnosti uvedbe postopkov na podlagi člena 263, četrti odstavek, (prvi del prvega pritožbenega razloga). Z drugim delom prvega pritožbenega razloga pritožnice dalje zatrjujejo, da je Splošno sodišče nepravilno uporabilo pravo, ker je sklepalo, da se izpodbijana Uredba neposredno nanaša le na štiri od osemnajstih pritožnic. Splošno sodišče je preveč ozko razlagalo pojem neposrednega nanašanja. Splošno sodišče je tudi nepravilno uporabilo pravo s preveč restriktivno razlago zahteve v zvezi s posamičnim nanašanjem.
3. Z drugim pritožbenim razlogom pritožnice opozarjajo, da so v svojih stališčih glede ugovorov nedopustnosti navedle, da bi bila le široka razlaga člena 263, četrti odstavek, PDEU v skladu s členom 47 Listine in členoma 6 in 13 EKČP. Ker je bil ta tožbeni razlog za odločitev v zadevi odločilen, je bilo Splošno sodišče pravno zavezano k podaji konkretnega in izrecnega odgovora. Vendar Splošno sodišče tega tožbenega razloga ni ustrezno obravnavalo. Opustitev Splošnega sodišča pomeni napačno uporabo prava, ki bi morala imeti za posledico razveljavitev izpodbijanega sklepa (prvi del drugega pritožbenega razloga). V drugem delu drugega pritožbenega razloga pritožnice podredno Sodišču predlagajo razveljavitev izpodbijanega sklepa, ker pomenita razlaga člena 263, četrti odstavek, in na njeni podlagi sprejeta odločitev Splošnega sodišča, da je tožba nedopustna, kršitev člena 47 Listine in členov 6 in 13 EKČP kot splošnih načel prava Unije.
4. S tretjim pritožbenim razlogom pritožnice zatrjujejo, da je Splošno sodišče napačno predstavilo in izkrivilo predložene dokaze. Splošno sodišče je namreč zavrnilo trditve pritožnic glede razlage izraza "predpis" na podlagi dveh domnevnih predlogov pritožnic, ki pa ju dejansko niso vložile. V izpodbijanem sklepu ugotovljeno dejansko stanje je tako nepravilno in izkrivlja jasen pomen dokazov, ki so na voljo Splošnemu sodišču, brez da bi bila potrebna ponovna presoja dejstev. Ker je Splošno sodišče navedbe razlagalo na način, ki ni v skladu z njihovim besedilom, ugotovitve Splošnega sodišča v izpodbijanem sklepu vsebujejo očitne napake pri presoji.
____________1 - Uredba (ES) št. 1007/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o trgovini z izdelki iz tjulnjev (UL L 286, str. 36).