Pritožba, ki jo je Sodišče Evropske unije vložilo 17. februarja 2015 zoper sklep Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 6. januarja 2015 v zadevi T-479/14, Kendrion/Evropska unija

(Zadeva C-71/15 P)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranki

Pritožnik: Sodišče Evropske unije (zastopnika: A. V. Placco in E. Beysen, agenta)

Druga stranka v postopku: Kendrion NV

Predlogi

Pritožnik Sodišču predlaga, naj:

razveljavi sklep Splošnega sodišča Evropske unije (tretji senat) z dne 6. januarja 2015 v zadevi T-479/14, Kendrion/Evropska unija;

ugodi predlogom Sodišča Evropske unije (v nadaljevanju: SEU), ki jih je podalo pred Splošnim sodiščem v skladu s členom 114 Poslovnika Splošnega sodišča, in zato

primarno, dokončno odloči o sporu tako, da ugotovi nedopustnost odškodninske tožbe družbe Kendrion NV, ker je naperjena proti SEU (kot predstavniku Unije);

podredno, če bi Sodišče razsodilo, da to, da je navedena tožba naperjena proti SEU in ne proti Komisiji (kot predstavnici Unije), ne vpliva na njeno dopustnost, vendar bi Splošno sodišče v svoji odločitvi o procesnem vprašanju moralo odrediti nadomestitev Sodišča s Komisijo kot toženo stranko, zadevo vrne Splošnemu sodišču v odločanje o odškodninski tožbi družbe Kendrion ob upoštevanju presoje Sodišča o pravnih vprašanjih;

se družbi Kendrion NV naloži plačilo stroškov SEU v postopku na prvi stopnji in na stopnji pritožbe.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Splošno sodišče Evropske unije je s sklepom z dne 6. januarja 2015 zavrnilo predlog SEU, ki ga je SEU v skladu s členom 114 Poslovnika Splošnega sodišča vložilo v okviru zadeve T-479/14, Kendrion/Sodišče. Predlog te institucije se je primarno nanašal na ugotovitev nedopustnosti tožbe družbe Kendrion NV, naperjene proti njej kot toženi stranki, s katero je ta družba želela uveljavljati nepogodbeno odgovornost Unije za pridobitev odškodnine za škodo, ki naj bi ji nastala, ker naj Splošno sodišče ne bi upoštevalo razumnega procesnega roka v zadevi T-54/06, Kendrion/Komisija. Podredno je SEU v tem predlogu postavilo procesno vprašanje, s katerim je Splošnemu sodišču predlagalo, naj z Evropsko komisijo (v nadaljevanju: Komisija) kot toženo stranko nadomesti SEU. SEU je v zvezi s tem trdilo, da bi morala tožeča stranka tožbo vložiti proti Evropski uniji, ki je ne zastopa SEU, temveč Komisija. V navedenem sklepu Splošno sodišče ni ugodilo SEU.

SEU je zdaj pri Sodišču vložilo pritožbo na podlagi člena 56 Statuta Sodišča, s katero predlaga razveljavitev tega sklepa. V utemeljitev te pritožbe SEU navaja neupoštevanje pravil o zastopanju Unije pred njenimi sodišči in kršitev obveznosti obrazložitve.

V okviru prvega pritožbenega razloga v zvezi z neupoštevanjem pravil o zastopanju Unije pred njenimi sodišči SEU trdi, da morajo biti glede na to, da ni nobenega izrecnega pravila o zastopanju Unije pred njenimi sodišči v okviru tožb, vloženih na podlagi člena 268 PDEU zaradi uveljavljanja nepogodbene odgovornosti Unije, pravila o tovrstnem zastopanju izpeljana iz splošnih načel, ki se uporabijo za izvajanje sodne funkcije, zlasti iz načela učinkovitega izvajanja sodne oblasti in načel v zvezi z neodvisnostjo in nepristranskostjo sodišča.Ta prvi pritožbeni razlog SEU je razdeljen na dva dela, in sicer na neupoštevanje zahtev načela učinkovitega izvajanja sodne oblasti in na neupoštevanje načel v zvezi z neodvisnostjo in nepristranskostjo sodišča.V okviru prvega razloga SEU poudarja, da ugotovitev Splošnega sodišča, da je SEU pristojno za zastopanje Unije v okviru zgoraj navedene odškodninske tožbe, očitno temelji na sodni praksi, uvedeni s sodbo Werhahn Hansamühle in drugi/Svet in Komisija (63/72–69/72, EU:C:1973:121; v nadaljevanju: sodba Werhahn in drugi). Rešitev iz te sodbe prakse vključuje, da če Skupnost, zdaj Unija, odgovarja za ravnanja ene od svojih institucij, jo pred sodiščem Unije zastopa institucija ali institucije, ki se ji očita povzročitev dejanja, ki je podlaga za odgovornost. SEU navaja, da te rešitve

ni mogoče uporabiti za to zadevo, ker naj bi to zaradi več dejavnikov povzročilo položaj, ki bi bil v nasprotju z interesom po učinkovitem izvajanju sodnega oblasti, ki je v skladu z izrecnim besedilom sodbe Werha

hn in drugi razlog za obstoj te rešitve. V teh okoliščinah SEU poleg tega postransko navaja neupoštevanje obsega člena 317, prvi odstavek, PDEU in člena 53(1) Uredbe št. 966/2012 , na podlagi katerih naj bi moralo Splošno sodišče priznati načelo, da je treba odškodnino, kakršna se zahteva v tej zadevi, izplačati iz dela proračuna Unije, ki je namenjen za Komisijo.V okviru drugega dela prvega razloga SEU ob sklicevanju na sodbo ESČP z dne 10. julija 2008, Mihalkov proti Bolgariji (tožba št. 67719/01) trdi, da Splošno sodišče ni upoštevalo zahtev po neodvisnosti in nepristranskosti sodišča z razsodbo, da mora SEU zastopati Unijo v okviru odškodninske tožbe družbe Kendrion. Ker je namreč v tej zadevi po eni strani do dogodka, ki je podlaga za nastanek odgovornosti, prišlo ob izvajanju sodne dejavnosti in ker po drugi strani sestava sodišča, ki odloča o zadevi, (i) spada v isto sodišče (Splošno sodišče) kot tista, ki se ji očita dejanje, ki je povzročilo odgovornost, in (ii) pomeni sestavni del tožene stranke v tej zadevi (SEU), s katero so sodniki v navedeni sestavi poklicno povezani, so zgoraj navedene zahteve kompromitirane, in to še toliko bolj,

ker bi bilo treba, kot je razsodilo Splošno sodišče, odškodnino, kakršna se zahteva, delno izplačati iz proračuna SEU.Dalje SEU v okviru drugega pritožbenega razloga trdi, da je bila pri spornem sklepu kršena obveznost obrazložitve, ker naj ta ne bi vseboval nobenega specifičnega zanikanja trditev v zvezi z obsegom sodbe Kendrion/Komisija (C-50/12 P, EU:C:2013:771), ki jih je SEU podalo pred Splošnim sodiščem.