Pritožba, ki jo je InnoLux Corp., nekdanja Chimei InnoLux Corp. vložila 8. maja 2014 zoper sodbo Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 27. februarja 2014 v zadevi T-91/11, InnoLux Corp., nekdanja Chimei InnoLux Corp. proti Evropski komisiji

(Zadeva C-231/14 P)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnica: InnoLux Corp., nekdanja Chimei InnoLux Corp. (zastopnika: J.-F. Bellis, odvetnik, R. Burton, Solicitor)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlog

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

Razveljavi izpodbijano sodbo v delu, v katerem je potrdila globo, ki je bila s sporno odločbo naložena družbi InnoLux, ki temelji na vrednosti dobav LCD zaslonov znotraj skupine tovarnam na Kitajskem in na Tajvanu;

Odločbo Komisije razglasi za nično v delu, v katerem družbi InnoLux nalaga globo, ki temelji vrednosti dobav LCD zaslonov znotraj skupine tovarnam pritožnice na Kitajskem in na Tajvanu;

Ustrezno zniža globo, naloženo družbi InnoLux na 173 milijonov EUR; in

Komisiji naloži plačilo vseh stroškov, ki so nastali v postopku, vključno s postopkom pred Splošnim sodiščem.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

1. Prvi razlog: Splošno sodišče naj bi napačno uporabilo pravo, ker je presodilo, da dobave LCD zaslonov znotraj skupine tovarnam pritožnice na Kitajskem in na Tajvanu, spadajo na področje uporabe člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGP zgolj zaradi tega, ker zaslone računalnikov, v katere so LCD zasloni kot deli vstavljeni v zadevnih tovarnah, pritožnica prodaja v EGP.

Pritožnica v utemeljitev tega razloga navaja te trditve:

a. Ugotovitev kršitve v sporni odločbi zajema le dobave LCD zaslonov v EGP, ne glede na to, ali se ti izdelki prodajo tretjim osebam ali se dobavijo znotraj skupine, in ne razlikuje med dobavami znotraj skupine s strani vertikalno vključenih udeležencev kartela, ki tvorijo eno podjetje s kupcem, povezanim z nimi in med dobavami, ki jih opravijo udeelženci, ki ne tvorijo podjetja;

b. Uporaba pojma t.i. „neposredne prodaje v EGP preko predelanih proizvodov” je v nasprotju z načelom iz sodbe Europa Carton, v skladu s katero je treba dobave znotraj skupine obravnavati popolnoma enako kot podaje tretjim osebam;

c. Uporaba členov 101 PDEU in 53 EGS za dobave LCD zaslonov zunaj EGP je v nasprotju z doktrino o izvajanju iz sodbe Wood Pulp I .

d. Pojem t.i. „neposredne prodaje v EGP preko predelanih proizvodov” vodi do nezakonite izključitve iz področja člena 101 PDEU In člena 53 EGS transakcij glede LCD zaslonov, ki se opravljajo in omejujejo konkurenco v EGP, na podlagi razlogovanja, ki ga je Sodišče izrecno zavrnilo v sodbi Commercial Solvents;

e. Zunaj teritorialna uporaba prava konkurence EU, ki izhaja iz uporabe pojma t.i. „neposredne prodaje v EGP preko predelanih proizvodov” povzroča nevarnost vzporednih sankcji za podjetja in spora o pristojnosti z drugimi organi, pristojnimi za konkurenco.

2. Drugi razlog: Splošno sodišče naj bi napačno uporabilo pravo s tem, ko je odločilo, da je uporabo kategorije t.i. „neposredne prodaje v EGP preko predelanih proizvodov” za dobave LCD zaslonov znotraj skupine vsakega od naslovnikov odločbe Komisije, presodila Komisja „na podlagi enakih objektivnih meril“ in ko je hkrati zavrnilo kot nedopustne vse razloge tožeče stranke, ki izpodbijajo upoštevnost, objektivnost in doslednost uporabljenega merila, in sicer merila, na podlagi katerega se opredeli, ali ti naslovniki tvorijo enotno podjetje s kupci, ki so povezani z njmi.

Ta razlog temelji na teh trditvah:

a. Dejstvo, da vertikalno vključeni naslovniki sporne odločbe tvorijo ali ne enotno podjetje s kupci, s katerimi so povezani, ni „objektivna razlika“, ki bi upravičevala različno obravnavanje njihovih zadevnih dobav znotraj skupine;

b. Ni se mogoče sklicevati na načelo zakonitosti za zavrnitev trditve tožeče stranke, da je njene dobave LCD zaslonov znotraj skupine obravnavala po isti metodi, kot se uporablja za dobave LCD zaslonov znotraj skupine družb LG Display in AUO, ker je ta metoda popolnoma zakonita.