Language of document : ECLI:EU:C:2012:407

Zadeva C‑128/11

UsedSoft GmbH

proti

Oracle International Corp.

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Bundesgerichtshof)

„Pravno varstvo računalniških programov – Trženje rabljenih licenc za računalniške programe, naložene iz spleta – Direktiva 2009/24/ES – Člena 4(2) in 5(1) – Izčrpanje pravice distribuiranja – Pojem ‚zakoniti pridobitelj‘“

Povzetek sodbe

1.        Približevanje zakonodaj – Avtorska pravica in sorodne pravice – Direktiva 2009/24 – Pravno varstvo računalniških programov – Dejanja, za katera je potrebno dovoljenje – Izčrpanje pravice distribuiranja za kopijo računalniškega programa – Pogoji – Dovoljenje imetnika avtorske pravice na kopiji za naložitev te kopije in pravico do njene uporabe

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2009/24, člen 4(2))

2.        Približevanje zakonodaj – Avtorska pravica in sorodne pravice – Direktiva 2009/24 – Pravno varstvo računalniških programov – Izjeme od dejanj, za katera je potrebno dovoljenje – Uporaba računalniškega programa s strani zakonitega pridobitelja, ki je v skladu z njegovim namenom – Zakoniti pridobitelj – Pojem – Novi pridobitelj kopije računalniškega programa, ki ga je s spletnega mesta imetnika avtorske pravice sprva naložil prvi pridobitelj – Vključitev

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2009/24, člena 4(2) in 5(1))

1.        Člen 4(2) Direktive 2009/24 o pravnem varstvu računalniških programov je treba razlagati tako, da je pravica distribuiranja za kopijo računalniškega programa izčrpana, če je imetnik avtorske pravice, ki je dovolil, morda celo brezplačno, naložitev te kopije iz spleta na nosilec podatkov proti plačilu cene, ki mu omogoča dobiti plačilo, ki ustreza ekonomski vrednosti kopije dela, katerega lastnik je, podelil tudi pravico do časovno neomejene uporabe navedene kopije.

Naložitev kopije računalniškega programa in sklenitev licenčne pogodbe o uporabi v zvezi z njo pomenita nedeljivo celoto. Naložitev kopije računalniškega programa je namreč brez pomena, če je njen imetnik ne more uporabljati. Za pravno opredelitev je torej treba ti operaciji obravnavati skupaj.

Navedene transakcije vključujejo prenos lastninske pravice na kopiji računalniškega programa, saj je namen dajanja na voljo kopije računalniškega programa s strani imetnika avtorske pravice in sklenitve pripadajoče licenčne pogodbe o uporabi ta, da bi stranke tega imetnika navedeno kopijo trajno uporabljale proti plačilu cene, ki imetniku avtorske pravice omogoča dobiti plačilo, ki ustreza ekonomski vrednosti kopije dela, katerega lastnik je. V zvezi s tem ni pomembno, ali je dal imetnik zadevne pravice stranki kopijo računalniškega programa na voljo tako, da si jo ta lahko naloži z njegovega spletnega mesta, ali na materialnem nosilcu, kot je CD‑rom ali DVD.

(Glej točke od 44 do 47 in 72 ter točko 1 izreka.)

2.        Člena 4(2) in 5(1) Direktive 2009/24 o pravnem varstvu računalniških programov je treba razlagati tako, da se lahko v primeru nadaljnje prodaje licence za uporabo, ki zajema nadaljnjo prodajo kopije računalniškega programa, naložene s spletnega mesta imetnika avtorske pravice, in ki jo je ta imetnik prvotno podelil prvemu pridobitelju za nedoločen čas in proti plačilu cene, ki imetniku omogoča dobiti plačilo, ki ustreza ekonomski vrednosti navedene kopije njegovega dela, drugi in vsak nadaljnji pridobitelj te licence sklicujeta na izčrpanje pravice distribuiranja iz člena 4(2) te direktive, zaradi česar jih je mogoče šteti za zakonite pridobitelje kopije računalniškega programa v smislu člena 5(1) navedene direktive in lahko uveljavljajo pravico distribuiranja iz zadnjenavedene določbe.

(Glej točko 88 in točko 2 izreka.)