Zadeva C‑277/12

Vitālijs Drozdovs

proti

Baltikums AAS

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Augstākās tiesas Senāts)

„Obvezno zavarovanje civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil – Direktiva 72/166/EGS – Člen 3(1) – Direktiva 90/232/EGS – Člen 1 – Prometna nesreča – Smrt staršev mladoletnega vlagatelja zahtevka – Pravica otroka do odškodnine – Nepremoženjska škoda – Odškodnina – Kritje z obveznim zavarovanjem“

Povzetek – Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 24. oktobra 2013

1.        Približevanje zakonodaj – Zavarovanje civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil – Direktive 72/166, 84/5 in 90/232 – Določitev ureditve za civilno odgovornost, ki se uporablja za škodne dogodke, nastale pri uporabi motornih vozil – Pristojnost držav članic – Meje

(direktive Sveta 72/166, 84/5 in 90/232)

2.        Približevanje zakonodaj – Zavarovanje civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil – Direktivi 72/166 in 84/5 – Področje uporabe – Pojem telesnih poškodb – Obseg – Nepremoženjska škoda, nastala bližnjim osebam oškodovancev, umrlih v prometni nesreči – Vključitev – Pogoj

(direktivi Sveta 72/166, člen 3(1), in 84/5, člen 1(1) in (2))

3.        Pravo Evropske unije – Razlaga – Večjezična besedila – Odstopanja med različnimi jezikovnimi različicami – Upoštevanje splošne sistematike in cilja zadevne ureditve

4.        Približevanje zakonodaj – Zavarovanje civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil – Direktivi 72/166 in 84/5 – Prometna nesreča – Smrt staršev mladoletnega vlagatelja zahtevka – Pravica otroka do odškodnine – Nacionalna ureditev, ki določa maksimalne zneske odškodnine, ki so nižji od minimalnih zneskov jamstva, ki jih določa pravo Unije – Nedopustnost

(direktivi Sveta 72/166, člen 3(1), in 84/5, člen 1(1) in (2))

1.        Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 31 do 33.)

2.        Člen 3(1) Direktive 72/166 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti in člen 1(1) in (2) Druge direktive 84/5 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil je treba razlagati tako, da mora obvezno zavarovanje civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil zajemati odškodnino za nepremoženjsko škodo, nastalo bližnjim osebam oškodovancev, ki so umrli v prometni nesreči, če je ta odškodnina iz naslova civilne odgovornosti zavarovanca določena z nacionalnim pravom.

Glede na različne jezikovne različice člena 1(1) Druge direktive in člena 1, prvi odstavek, Tretje direktive 90/232 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil ter glede na varstveni cilj zgoraj navedenih direktiv namreč pojem telesnih poškodb zajema vsakršno škodo – v delu, v katerem nacionalno pravo, ki se uporabi v sporu, zanjo določa odškodnino iz naslova civilne odgovornosti zavarovanca – ki izvira iz posega v celovitost osebe, kar vključuje tako telesno kot duševno trpljenje.

Glede vprašanja, katere osebe lahko zahtevajo odškodnino za to nepremoženjsko škodo, varstvo, ki ga je treba zagotoviti na podlagi Direktive 72/166, zajema katero koli osebo, ki je na podlagi nacionalne zakonodaje o civilni odgovornosti upravičena do odškodnine za škodo, povzročeno z motornimi vozili.

Države članice morajo zato zagotoviti, da je odškodnina, ki jo je treba v skladu z nacionalno zakonodajo o civilni odgovornosti izplačati zaradi nepremoženjske škode, ki je nastala ožjim družinskim članom oškodovancev iz prometnih nesreč, krita z obveznim zavarovanjem do minimalnih zneskov, določenih v členu 1(2) Druge direktive.

(Glej točke 38, 42, 46 in 48 ter točko 1 izreka.)

3.        Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 39.)

4.        Člen 3(1) Direktive 72/166 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti in člen 1(1) in (2) Druge direktive 84/5 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil je treba razlagati tako, da nasprotujeta nacionalnim določbam, na podlagi katerih je z obveznim zavarovanjem civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil odškodnina za nepremoženjsko škodo, ki jo je treba v skladu z nacionalno zakonodajo o civilni odgovornosti izplačati zaradi smrti ožjih družinskih članov v prometni nesreči, krita le do maksimalnega zneska, ki je nižji od tistih, določenih v členu 1(2) Druge direktive 84/5.

Glede tega morajo države članice svoje pristojnosti na tem področju izvajati ob spoštovanju prava Unije in nacionalne določbe, ki urejajo odškodnino za nesreče, ki so nastale pri uporabi motornih vozil, zgoraj navedenim direktivam ne morejo odvzeti polnega učinka.

Če pa bi lahko, odvisno od primera, nacionalni zakonodajalci za vsako od posameznih različnih vrst škode, ki bi bile ugotovljene, v nacionalnem pravu določili različne maksimalne zneske jamstva, ki bi bili nižji od minimalnih zneskov jamstva iz člena 1(2) Druge direktive, bi bil navedenim minimalnim zneskom jamstva in zato temu členu odvzet polni učinek.

(Glej točke 53, 54 in 58 ter točko 2 izreka.)