Zadeva C‑360/11

Evropska komisija

proti

Kraljevini Španiji

„Neizpolnitev obveznosti države – Davek na dodano vrednost – Direktiva 2006/112/ES – Uporaba nižje stopnje – Člena 96 in 98(2) – Priloga III, točki 3 in 4 – ‚Farmacevtski izdelki, ki se običajno uporabljajo za zdravstveno nego, preprečevanje bolezni in zdravljenje v medicini ali veterini‘ – ‚Medicinska oprema, pripomočki in druge naprave, ki se običajno uporabljajo za lajšanje ali zdravljenje invalidnosti, za izključno osebno rabo invalidne osebe‘“

Povzetek – Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 17. januarja 2013

1.        Pravo Evropske unije – Razlaga – Določba, ki pomeni odstopanje – Ozka razlaga

2.        Pravo Evropske unije – Razlaga – Določba, ki ne vsebuje nikakršnega izrecnega napotila na pravo držav članic – Samostojna in enotna razlaga

3.        Uskladitev davčnih zakonodaj – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Možnost držav članic, da uporabijo nižjo stopnjo za nekatere dobave blaga in opravljanje storitev – Farmacevtski izdelek – Pojem – Pojem, ki zajema pojem zdravila – Izdelki, ki jih je mogoče uporabiti pri proizvodnji zdravil – Izključitev

(Uredba Sveta št. 2658/87, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1238/2010, Priloga I; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/83; Direktiva Sveta 2006/112, člen 98 in Priloga III, točka 3)

4.        Uskladitev davčnih zakonodaj – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Možnost držav članic, da uporabijo nižjo stopnjo za nekatere dobave blaga in opravljanje storitev – Medicinska oprema – Pojem – Oprema, ki se na splošno uporablja pri ljudeh in živalih – Izključitev

(Direktiva Sveta 2006/112, člen 98 in Priloga III, točka 4)

5.        Uskladitev davčnih zakonodaj – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Možnost držav članic, da uporabijo nižjo stopnjo za nekatere dobave blaga in opravljanje storitev – Medicinska oprema, ki se uporablja za lajšanje invalidnosti pri ljudeh – Pojem – Oprema, ki se uporablja pri živalih – Oprema, ki ni izključno za osebno rabo – Izključitev

(Direktiva Sveta 2006/112, člen 98 in Priloga III, točki 3 in 4)

1.        Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 18.)

2.        Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 19.)

3.        Pojem „farmacevtski izdelek“, ki je lahko predmet nižje stopnje davka na dodano vrednost, v smislu točke 3 Priloge III k Direktivi 2006/112 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, ki zajema pojem „zdravilo“ v smislu Direktive 2001/83 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini, je treba razlagati tako, da ima širši pomen od zadnjenavedenega pojma. Ta razlaga je v skladu s pojmom „farmacevtski izdelek“, uporabljenim v poglavju 30 kombinirane nomenklature iz Priloge I k Uredbi št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1238/2010, ki kot farmacevtske izdelke ne omenja le zdravil, ampak tudi druge farmacevtske pripravke in blago, kot so vate, gaze, obveze in podobni izdelki.

Poleg tega je iz točke 3 Priloge III k Direktivi 2006/112 razvidno, da se blago „običajno uporablja[…] za zdravstveno nego, preprečevanje bolezni in zdravljenje v medicini ali veterini“. Iz tega je razvidno, da se navedena točka 3 nanaša le na končne izdelke, ki jih končni uporabnik lahko neposredno uporabi, razen izdelkov, ki jih je mogoče uporabiti pri proizvodnji zdravil, ki se morajo običajno naknadno predelati.

To razlago potrjuje namen Priloge III k Direktivi 2006/112, ki je končnemu potrošniku, ki ga dokončno bremeni davek na dodano vrednost, poceniti nekatero blago, ki se šteje za posebej potrebno, in mu s tem olajšati dostop do njega.

(Glej točke 43, 44 in od 46 do 48.)

4.        Točka 4 Priloge III k Direktivi 2006/112 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost ne dopušča uporabe nižje stopnje davka na dodano vrednost za kategorijo blaga, ki zajema medicinske pripomočke, material, opremo ali instrumente, ki se lahko uporabljajo le za preprečevanje, diagnosticiranje, zdravljenje, lajšanje ali premagovanje bolezni ali obolenj ljudi ali živali.

Ta določba, prvič, ne vključuje vseh medicinskih pripomočkov, materiala, opreme in instrumentov, ne glede na vrsto njihove uporabe, in, drugič, se nanaša le na uporabo za ljudi, in ne na uporabo v veterini. Ne le, da je treba kategorije iz Priloge III k Direktivi 2006/112 razlagati ozko, ker ima zadevna določba prava Unije značilnosti ukrepa za odstopanje, ampak je treba pojme, ki so uporabljeni v tej prilogi, razlagati v skladu z običajnim pomenom zadevnih izrazov.

(Glej točke 59, 63 in 64.)

5.        Iz besedila točke 4, drugi stavek, Priloge III k Direktivi 2006/112 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je jasno razvidno, da ta določba dopušča uporabo nižje stopnje davka na dodano vrednost le za medicinsko opremo, pripomočke in druge naprave, ki se običajno uporabljajo za lajšanje ali zdravljenje invalidnosti pri ljudeh.

Izraz „invalidne osebe“, ki je uporabljen v navedenem stavku te določbe, se tako ne nanaša na živali s fizičnimi pomanjkljivostmi, ampak le na osebe.

Poleg tega iz pomena izrazov „osebna“ in „izključna“ iz navedene točke 4 izhaja, da se ta ne nanaša na naprave in opremo, ki se v bistvu in predvsem uporabljajo za zdravljenje invalidnosti ljudi, vendar niso namenjene izključni osebni rabi invalidnih oseb. Cilj, ki je končnemu potrošniku znižati stroške za nekatero bistveno blago, namreč ne dopušča utemeljitve uporabe nižje stopnje davka na dodano vrednost za medicinske pripomočke za splošno uporabo, ki jih uporabljajo bolnišnice in strokovnjaki v zdravstvenih službah. Uporaba nižje stopnje davka na dodano vrednost za posamezen postopek dobave v primeru blaga, ki se lahko uporablja za različne namene, je odvisna tudi od tega, za kateri konkretni namen kupec to blago uporablja.

(Glej točke 73 in od 85 do 87 in izrek.)