Zadeva C‑457/10 P

AstraZeneca AB

in

AstraZeneca plc

proti

Evropski komisiji

„Pritožba – Konkurenca – Zloraba prevladujočega položaja – Trg zdravil za čir – Zloraba postopkov v zvezi z dodatnimi varstvenimi certifikati za zdravila in postopkov pridobivanja dovoljenj za dajanje zdravil v promet – Zavajajoče navedbe – Umik dovoljenj za dajanje v promet – Ovire za dajanje generičnih zdravil v promet in za vzporedni uvoz“

Povzetek – Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 6. decembra 2012

1.        Konkurenca – Prevladujoči položaj – Zadevni trg – Razmejitev – Merila – Zamenljivost izdelkov na strain povpraševanja – Lansiranje novega izdelka – Postopnost povečanja prodaje novega izdelka ni nujno izvajanje konkurenčnega pritiska obstoječega izdelka

(člen 82 ES)

2.        Pritožba – Razlogi – Napačna presoja dejstev in dokazov – Nedopustnost – Nadzor Sodišča nad presojo dejstev in dokazov – Izključitev, razen ob izkrivljanju

(člen 256(1) PDEU; Statut Sodišča, člen 58, prvi odstavek)

3.        Konkurenca – Prevladujoči položaj – Zloraba – Pojem – Farmacevtsko podjetje

(člen 82 ES)

4.        Konkurenca – Prevladujoči položaj – Zloraba – Predložitev zavajujočih informacij organom – Informacije, na podlagiakterih je mogoče podeliti izključno pravico – Zloraba – Merila presoje

(člen 82 ES)

5.        Konkurenca – Prevladujoči položaj – Zloraba – Obveznosti, ki jih ima podjetje s prevladujočim položajem – Farmacevtsko podjetje – Izvrševanje konkurence le na podlagi prednosti – Obseg

(člen 82 ES)

6.        Pritožba – Razlogi – Izpodbijanje, s povzemanjem razlogov in trditev, predloženih Splošnemu sodišču, njegove razlage ali uporabe prava Unije – Dopustnost

(člen 256(1), drugi pododstavek PDEU; Statut Sodišča, člen 58, prvi odstavek); Poslovnik Sodišča, člen 112(1)(c))

7.        Konkurenca – Prevladujoči položaj – Zloraba – Umik dovoljenj za dajanje v promet farmacevtske izdelke – Umik, ki proizvajalcem generičnih zdravil preprečuje obravnavo po skrajšanem postopku

(člen 82 ES; Direktiva Sveta 65/65, člen 4, drugi odstavek, točka 8(a)(iii))

8.        Pritožba – Pristojnost Sodišča – Izpodbijanje presoje Splošnega sodišča glede zneska globe, naložene podjetju, iz pravičnosti – Izključitev

(člen 101 PDEU; Statut Sodišča, člen 58; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23)

9.        Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Zloraba prevladujočega položaja – Farmacevtsko podjetje – Predložitev zavajujočih informacij organom, na podlagi česar je mogoče podeliti izključno pravico – Umik dovoljenj za dajanje v promet farmacevtske izdelke

(člen 82 ES)      

10.      Konkurenca – Prevladujoči položaj – Obstoj – Imetništvo izredno velikih tržnih deležev – Splošno zadosten pokazatelj

(člen 82 ES)

11.      Konkurenca – Prevladujoči položaj – Obstoj – Pokazatelji – Obstoj in uporaba pravic intelektualne lastnine

(člen 82 ES)

1.        Postopnost povečevanja prodaje novega izdelka, ki nadomesti obstoječi izdelek, ne pomeni nujno, da se je z zadnjim na prvega izvajal precejšen konkurenčni pritisk. Možno je namreč, da bi se prodaja novega izdelka tudi ob neobstoju prejšnjega izdelka v bistvu enako postopno razvijala. Zato ni mogoče domnevati, da med postopnostjo povečevanja prodaje novega izdelka in konkurenčnim pritiskom, ki ga obstoječi izdelki izvajajo na to nov izdelek, načeloma obstaja vzročna zveza.

(Glej točko 48.)

2.        Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 51.)

3.        Pojem zlorabe je objektiven pojem, ki se nanaša na ravnanja podjetja s prevladujočim položajem, ki lahko vplivajo na sestavo trga, na katerem je ravno zaradi prisotnosti zadevnega podjetja raven konkurence že oslabljena, in ki lahko – zaradi uporabe metod, različnih od tistih, ki obvladujejo normalno konkurenco med proizvodi ali storitvami na podlagi storitev gospodarskih subjektov – ovirajo ohranitev ravni konkurence, ki še obstaja na trgu, ali razvoja te konkurence. Iz tega sledi, da člen 82 ES podjetju s prevladujočim položajem prepoveduje izključitev konkurenta in tako okrepitev svojega položaja z uporabo drugih sredstev, in ne sredstev, ki temeljijo na konkurenci na podlagi prednosti.

Dosledno in linearno ravnanje farmacevtskega podjetja, za katerega sta bila značilna sporočitev zelo zavajajočih navedb patentnim uradom in očitno pomanjkanje preglednosti, s katerim je navedeno podjetje namerno poskušalo patentne urade in sodišča zavesti v zmoto, da bi čim dlje ohranila monopol na zadevnem trgu, je v nasprotju s konkurenco na podlagi prednosti.

V zvezi s tem teza, da če podjetje s prevladujočim položajem meni, da lahko v skladu s pravno vzdržno razlago uveljavlja pravico, lahko uporabi vsa sredstva za njeno pridobitev in celo zelo zavajajoče navedbe, ki javne organe zavedejo v zmoto je v očitnem nasprotju s pojmom konkurence na podlagi prednosti in posebne odgovornosti, ki jo ima tako podjetje, da s svojim ravnanjem ne ogroža učinkovite in neizkrivljene konkurence v Uniji.

(Glej točke 74, 75, 93 in 98.)

4.        Kljub temu navedbe z namenom nezakonite pridobitve izključnih pravic pomenijo zlorabo samo, če je dokazano, da so te navedbe ob upoštevanju objektivnega okvira, v katerem so predložene, dejansko take, da lahko javne organe pripeljejo do odobritve zahtevane izključne pravice.

Čeprav ravnanja podjetja s prevladujočim položajem ni mogoče opredeliti kot zlorabo, ker nima nobenega protikonkurenčnega učinka na trgu, vseeno ni treba, da je tak učinek nujno konkreten, saj zadošča dokaz potencialnega protikonkurenčnega učinka.

(Glej točki 106 in 112.)

5.        Izdelava strategije s strani podjetja, tudi če ima prevladujoč položaj, katere cilj je čim bolj zmanjšati upad svoje prodaje in si omogočiti, da se spopade s konkurenco generičnih izdelkov, je legitimna in del običajnega konkurenčnega procesa, če načrtovano ravnanje ne odstopa od ravnanja, ki spada h konkurenci na podlagi prednosti in je takšno, da koristi potrošnikom.

Podjetju, ki ima prevladujoč položaj, je namreč glede tega naložena posebna odgovornost in zato regulativnih postopkov ne more uporabiti tako, da prepreči ali oteži vstop konkurentov na trg, kadar ne obstajajo razlogi v zvezi z obrambo legitimnih interesov podjetja, vključenega v konkurenco na podlagi prednosti, ali kadar ne obstaja objektivna utemeljitev.

Konkurenca na podlagi prednosti ne zajema umika, brez objektivne utemeljitve in po poteku izključne pravice, priznane s strani prava Unije, do uporabe rezultatov farmakoloških in toksikoloških preizkusov ter kliničnih preizkušanj, dovoljenj za dajanje v promet z namenom ovirati uvedbo generičnih izdelkov in vzporedni uvoz.

(Glej točke 129, 130 in 134.)

6.        Če tožeča stranka izpodbija način, kako je Splošno sodišče razlagalo ali uporabilo pravo Unije, se pravna vprašanja, obravnavana v postopku na prvi stopnji, lahko ponovno obravnavajo v pritožbenem postopku. Če namreč tožeča stranka svoje pritožbe ne bi mogla utemeljiti s trditvami, ki jih je že navajala pred Splošnim sodiščem, bi postopek s pritožbo deloma izgubil smisel.

(Glej točko 147.)

7.        Dejstvo, da zakonodajni okvir ponuja alternativno pot za pridobitev dovoljenja za dajanje v promet farmacevtskih izdelkov, ki je težavnejša in daljša, ravnanje podjetja s prevladujočim položajem ni izgubilo narave zlorabe, saj je objektivno gledano njegov edini cilj, da se onemogoči skrajšani postopek, ki ga je zakonodajalec določil v členu 4, tretji odstavek, točka 8(a)(iii), Direktive 65/65, ki se nanaša na lastniška zdravila ter torej, da se proizvajalci generičnih izdelkov čim dlje obdržijo zunaj trga in da se povečajo njihovi stroški za premagovanje ovir za vstop na trg, pri čemer bi se tako odložil precejšen konkurenčni pritisk, ki se izvaja s temi izdelki.

(Glej točko 154.)

8.        Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 162.)

9.        Za očitno resne kršitve velja zloraba prevladujočega položaja, ki zajema zavajujoče navedbe, ki jih podjetje namerno predloži, da bi pridobilo izključne pravice, do katerih ni upravičeno ali je upravičeno za krajše obdobje, in je njegov cilj zadržati konkurente zunaj trga, ter zloraba prevladujočega položaja, ki je v tem, da farmacevtska podjetja umaknejo dovoljenja za dajanje v promet zdravil, ki jih proizvajajo in pomeni oviro za vstop generičnih izdelkov na trg in vzporedni uvoz.

Ob upoštevanje dejsta, da je tako ravnanje očitno v nasprotju s konkurenco na podlagi prednosti, novost takih zlorab ne upravičuje ne spremembe opredelitve teh zlorab kot resnih kršitev, niti ne pomeni olajševalne okoliščine, ki bi upravičila znižanje globe.

(Glej točki 164 in 166.)

10.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 176.)

11.      Čeprav za zgolj imetništvo pravic intelektualne lastnine ni mogoče šteti, da zagotavlja prevladujoč položaj, pa lahko v nekaterih okoliščinah vseeno ustvari tak položaj, zlasti s tem, da podjetju omogoča oviranje učinkovite konkurence na trgu. Vendar upoštevanje pravic intelektualne lastnine za ugotovitev obstoja prevladujočega položaja nikakor ni vplivalo na to, da bi se morale družbe, ki uvajajo nove izdelke na trg, odpovedati pridobitvi celovitega portfelja pravic intelektualne lastnine ali uveljavljanju teh pravic. Glede tega zadošča opozoriti, da tak položaj ni prepovedan, pač pa je prepovedana njegova zloraba, in da njegova ugotovitev sama po sebi ne pomeni nikakršnega očitka v zvezi z zadevnim podjetjem.

(Glej točki 186 in 188.)