Zadeva C‑501/11 P
Schindler Holding Ltd in drugi
proti
Evropski komisiji
„Pritožba – Omejevalni sporazumi – Trg montaže in vzdrževanja dvigal in tekočih stopnic – Odgovornost matične družbe za kršitve prava omejevalnih sporazumov, ki jih stori njena hčerinska družba – Holdinška družba – Program interne uskladitve v podjetju (‚Compliance Programme‘) – Temeljne pravice – Načela pravne države v okviru odmere naloženih glob – Delitev oblasti, načela zakonitosti, prepovedi retroaktivnosti, varstva zaupanja v pravo in krivdne odgovornosti – Uredba (ES) št. 1/2003 – Člen 23(2) – Veljavnost – Zakonitost smernic Komisije iz leta 1998“
Povzetek – Sodba Sodišča (peti senat) z dne 18. julija 2013
1. Ničnostna tožba – Izpodbijani akt – Presoja zakonitosti glede na podatke, razpoložljive ob sprejetju akta – Naknadna presoja – Nevplivanje
(člen 263 PDEU)
2. Temeljne pravice – Evropska konvencija o človekovih pravicah – Instrument, ki ni formalno vključen v pravni red Unije
(člen 6(3) PEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 52(3))
3. Pravo Evropske unije – Načela – Pravica do učinkovitega sodnega varstva – Sodni nadzor nad odločbami, ki jih Komisija sprejme na področju konkurence – Nadzor zakonitosti in neomejen sodni nadzor tako nad uporabo prava kot nad dejstvi – Kršitev – Neobstoj
(člen 263 PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 31)
4. Pritožba – Razlogi – Neobstoj natančne opredelitve točke obrazložitve Splošnega sodišča – Neopredelitev grajanih točk izpodbijane sodbe – Nedopustnost
(člen 256 PDEU; Statut Sodišča, člen 58, prvi pododstavek; Poslovnik Sodišča, člen 112(1)(c))
5. Pritožba – Razlogi – Razlog, prvič naveden v okviru pritožbe – Nedopustnost
(Statut Sodišča, člen 58; Poslovnik Sodišča, člena 42(2) in 113(2))
6. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Pooblastilo za odločanje po prostem preudarku, ki ga ima Komisija na podlagi člena 23(2) Uredbe št. 1/2003 – Kršitev načela zakonitosti kazni – Neobstoj
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03)
7. Akti institucij – Smernice o načinu določanja glob, naloženih za kršitve pravil o konkurenci – Pravna narava – Pravila ravnanja, ki kažejo na prakso, ki ji je treba slediti – Obveznost spoštovanja načela enakega obravnavanja – Pooblastilo institucij za njihovo sprejetje
(člen 290(1) PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23; Obvestilo Komisije 98/C 9/03)
8. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Uporaba smernic o načinu določanja glob – Kršitev načela prepovedi retroaktivne veljave – Neobstoj – Kršitev načela zaupanja v pravo – Neobstoj
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03)
9. Konkurenca – Pravila Unije – Kršitve – Področje osebne uporabe – Podjetje – Pojem – Gospodarska enota, ki jo morda sestavljajo matična in hčerinske družbe – Pripis kršitve takšnemu gospodarskemu subjektu – Dopustnost – Kršitev načela osebne odgovornosti – Neobstoj
(člena 101 in 102 PDEU)
10. Konkurenca – Pravila unije – Kršitve – Pripis – Matična in hčerinske družbe – Gospodarska enota – Merila presoje – Domneva odločilnega vplivanja matične družbe na hčerinske družbe, ki so v celoti v njeni lasti – Izpodbojnost – Določitev poslovne politike – Merila za presojo njene morebitne samostojnosti
(člen 101 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))
11. Pritožba – Razlogi – Napačna presoja dejstev in dokazov – Nedopustnost
(člen 256(1), drugi pododstavek PDEU; Statut Sodišča, člen 58, prvi pododstavek)
12. Pravo Evropske unije – Načela – Temeljne pravice – Lastninska pravica
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 17)
13. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Obveznost upoštevanja dejanskega vpliva na trg – Obseg – Učinek protikonkurenčne prakse – Neodločilno merilo
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2)); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1(A))
14. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Pravni okvir – Smernice, ki jih izda Komisija – Obvestilo Komisije o imuniteti pred globami in znižanju njihovih zneskov zaradi sodelovanja obdolženih podjetij – Diskrecijska pravica Komisije – Sodni nadzor – Obseg
(člen 263 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); obvestili Komisije 98/C 9/03 in 2002/C 45/03, točka 21)
15. Pritožba – Pristojnost Sodišča – Izpodbijanje presoje Splošnega sodišča glede zneskov glob, naloženih podjetjem, ki so kršila konkurenčna pravila Pogodbe, iz razlogov pravičnosti – Izključitev – Izpodbijanje te presoje iz razlogov, ki se nanašajo na kršitev načela sorazmernosti – Dopustnost
(člen 261 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 31)
1. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 31, 56 in 65.)
2. Čeprav so, kot potrjuje člen 6(3) PEU, temeljne pravice, ki so zagotovljene z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, kot splošna načela del prava Unije, in čeprav člen 52(3) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah določa, da imajo pravice iz Listine, ki ustrezajo pravicam, zagotovljenim z navedeno konvencijo, enak pomen in obseg, kot sta zanje določena z navedeno konvencijo, ta ni pravni instrument, ki bi bil formalno vključen v pravni red Unije.
(Glej točki 32 in 124.)
3. To, da odločbe o naložitvi glob na področju konkurence sprejme Komisija, samo po sebi ni v nasprotju s členom 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah. Sodišče unije ima glede načela učinkovitega sodnega varstva, to je splošnega načela prava Unije, določenega v členu 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki v pravu Unije ustreza členu 6(1) navedene konvencije, v okviru nadzora zakonitosti, določenega s Pogodbo DEU, neomejeno pristojnost, ki mu je bila v skladu s členom 261 PDEU priznana v členu 31 Uredbe št. 1/2003 in mu omogoča, da presojo Komisije nadomesti s svojo ter tako odpravi, zniža ali zviša naloženo globo ali periodično denarno kazen. Ker nadzor, določen s Pogodbama, pomeni, da lahko sodišče Unije opravlja nadzor tako nad uporabo prava kot nad dejstvi in da ima pooblastilo za presojo dokazov, razglasitev ničnosti izpodbijane odločbe in spremembo zneska glob, ni mogoče sklepati, da bi bil nadzor zakonitosti, določen v členu 263 PDEU in dopolnjen z neomejeno pristojnostjo glede zneska globe, določeno v členu 31 Uredbe št. 1/2003, v nasprotju z zahtevami načela učinkovitega sodnega varstva, določenega v členu 47 Listine.
(Glej točke 33, 36 in 38.)
4. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 43 do 45, 81, 84 in 106.)
5. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 54, 55, 83 in 106.)
6. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 56 do 58.)
7. Smernice o načinu določanja glob, naloženih za kršitve pravil o konkurenci, niso ne zakonodaja ne delegirana zakonodaja v smislu člena 290(1) PDEU ne zakonska podlaga za globe, naložene na področju konkurence, ki se sprejmejo le na podlagi člena 23 Uredbe št. 1/2003. Pomenijo pravila ravnanja, ki kažejo na prakso, ki ji je treba slediti in od katere upravni organ v konkretnem primeru ne more odstopiti, ne da bi navedel razloge, ki so v skladu z načelom enakega obravnavanja, in so omejene na opis metode preizkusa kršitve, ki jo uporablja Komisija, in merila, ki jih mora upoštevati pri določanju zneska globe. Z nobeno določbo Pogodb pa se ne prepoveduje, da institucija sprejme takšna pravila ravnanja. Iz tega izhaja, da je bila Komisija pristojna za sprejetje navedenih smernic.
(Glej točke od 66 do 69.)
8. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 75.)
9. Čeprav je načelo osebne odgovornosti pravnih družb posebej pomembno z vidika odgovornosti v civilnem pravu, ni upoštevno pri opredelitvi storilca kršitve konkurenčnega prava, ki se uporablja za konkretno ravnanje podjetij. Avtorji Pogodb so se namreč odločili uporabiti pojem podjetja za opredelitev storilca kršitve konkurenčnega prava, in ne pojma družbe ali pravne osebe, ki se uporablja v členu 54 PDEU. Pojem podjetja označuje gospodarsko enoto, čeprav s pravnega vidika to gospodarsko enoto sestavlja več fizičnih ali pravnih oseb. Iz tega izhaja, da kadar gospodarski subjekt krši pravila o konkurenci, mora za to kršitev odgovarjati.
(Glej točke od 101 do 104 in 129.)
10. Domneva odločilnega vpliva, ki se izvaja nad hčerinsko družbo, ki je v celoti ali skoraj v celoti v lasti matične družbe, se nanaša zlasti na vzpostavitev ravnovesja med pomenom cilja omejevanja ravnanj, ki so v nasprotju s pravili o konkurenci, zlasti s členom 81 ES, in preprečevanja njihovega ponavljanja na eni strani ter pomenom zahtev nekaterih splošnih načel prava Unije, kot so zlasti načela domneve nedolžnosti, individualizacije kazni in pravne varnosti ter pravica do obrambe, vključno z načelom enakosti orožij, na drugi. Ta domneva pa je izpodbojna. Subjekti, ki jo želijo ovreči, lahko predložijo vse elemente, ki hčerinsko družbo povezujejo z matično in za katere menijo, da se z njimi lahko dokaže, da hčerinska in matična družba ne sestavljata enotnega gospodarskega subjekta, ampak da hčerinska družba na trgu odloča samostojno.
Za ugotovitev, ali hčerinska družba o svojem ravnanju na trgu odloča samostojno, je treba upoštevati vse upoštevne dejavnike v zvezi z gospodarskimi, organizacijskimi in pravnimi povezavami, ki hčerinsko družbo povezujejo z matično družbo, ti pa so lahko za vsak posamezni primer drugačni in jih torej ni mogoče taksativno našteti. V okviru tega je poslovna politika zato le eden od dejavnikov in se poleg tega ne sme razlagati restriktivno.
Poleg tega to, da je matična družba sprejela kodeks ravnanja, s katerim je želela preprečiti, da bi njene hčerinske družbe kršile pravila o konkurenci in z njimi povezane smernice, po eni strani v ničemer ne vpliva na obstoj kršitve, ugotovljene v zvezi z njim, po drugi pa ne dokazuje, da so zadevne hčerinske družbe samostojno določale svojo poslovno politiko. Sprejetje navedenega kodeksa ravnanja kaže bolj na dejanski nadzor matične družbe nad poslovno politiko njenih hčerinskih družb. Prav tako to, da nekateri zaposleni teh hčerinskih družb niso upoštevali tega kodeksa ravnanja, ne zadostuje za dokaz o samostojni poslovni politiki zadevnih hčerinskih družb.
(Glej točke od 108 do 110 in od 112 do 114.)
11. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 115, 158 in 159.)
12. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 124 in 128.)
13. V okviru določitve zneska globe, ki se naloži za kršitev pravil Skupnosti o konkurenci, velja, da čeprav je dejanski učinek kršitve na trg dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri presoji teže kršitve, gre le za eno od več meril, kot sta sama narava kršitve in obseg geografskega trga. Iz tega izhaja, da sam učinek protikonkurenčnega ravnanja ni odločilno merilo pri presoji ustreznega zneska globe. Natančneje, dejavniki, ki se nanašajo na vidik namere, so lahko pomembnejši od dejavnikov v zvezi z navedenimi učinki, še zlasti kadar gre za kršitve, ki so že same po sebi resne, kot je na primer razdelitev trgov. Poleg tega je iz točke 1 A, prvi odstavek, Smernic o načinu določanja glob, naloženih za kršitve pravil o konkurenci, razvidno, da je ta vpliv treba upoštevati le, če ga je mogoče meriti. Zato sodišče Unije, če upošteva dejanski vpliv zadevne kršitve na trg in če je ta vpliv dejansko izmerljiv, to stori za dodatno pojasnitev.
(Glej točke od 134 do 136.)
14. Sodišče Unije se pri izvrševanju nadzora zakonitosti odločbe o naložitvi glob zaradi kršitev pravil o konkurenci ne sme opirati na polje proste presoje Komisije, in to niti glede izbire dejavnikov, ki jih upošteva pri uporabi meril iz Smernic o načinu določanja glob, naloženih za kršitve pravil o konkurenci, niti glede ocene teh dejavnikov, da bi opustilo izvedbo temeljitega nadzora nad uporabo prava in nad dejstvi. To pravilo se uporablja tudi, kadar Sodišče preverja, ali je Komisija pravilno uporabila obvestilo o imuniteti pred globami in znižanju njihovih zneskov zaradi sodelovanja obdolženih podjetij. Načelo enakega obravnavanja nikakor ne preprečuje, da se ugodno obravnava samo podjetje, ki je prineslo znatno dodano vrednost v smislu točke 21 obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, saj je cilj te določbe legitimen.
(Glej točki 155 in 159.)
15. Sodišču, kadar v okviru pritožbe odloča o pravnih vprašanjih, ni treba iz razlogov pravičnosti s svojo presojo nadomestiti presoje Splošnega sodišča, ki pri izvajanju svoje neomejene pristojnosti odloča o višini glob, ki se podjetjem naložijo zaradi kršitev prava Unije. Le če bi Sodišče ocenilo, da višina sankcije ni le neprimerna, ampak tudi tako pretirana, da ni sorazmerna, bi bilo treba ugotoviti, da je Splošno sodišče zaradi neprimernosti zneska globe napačno uporabilo pravo.
V zvezi s tem velja, da se to, ali neka globa pomeni tako nesorazmerno obremenitev za tistega, komur je naložena, ne more presojati zgolj na podlagi njenega nominalnega zneska. To je med drugim odvisno tudi od plačilne sposobnosti subjekta, ki mu je bila naložena. Če se globe naložijo podjetju, ki je gospodarska enota in je le uradno sestavljeno iz več pravnih oseb, se ne upošteva individualna plačilna sposobnost vsake od teh pravnih oseb.
(Glej točke 164, 165, 168 in 169.)