SODBA SODIŠČA (drugi senat)
z dne 6. decembra 2012(*)
„Enako obravnavanje pri zaposlovanju in delu – Direktiva 2000/78/ES – Prepoved diskriminacije zaradi starosti in invalidnosti – Odpravnina – Program razreševanja presežnih delavcev, ki določa znižanje zneska odpravnine, izplačane invalidnim delavcem“
V zadevi C‑152/11,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Arbeitsgericht München (Nemčija) z odločbo z dne 17. februarja 2011, ki je prispela na Sodišče 28. marca 2011, v postopku
Johann Odar
proti
Baxter Deutschland GmbH,
SODIŠČE (drugi senat),
v sestavi A. Rosas, v funkciji predsednika drugega senata, U. Lõhmus, A. Ó Caoimh, A. Arabadžiev (poročevalec) in C. G. Fernlund, sodniki,
generalna pravobranilka: E. Sharpston,
sodni tajnik: K. Malacek, administrator,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 18. aprila 2012,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za M. Odar S. Saller in B. Renkl, odvetnika,
– za Baxter Deutschland GmbH C. Grundmann, odvetnica,
– za nemško vlado T. Henze, J. Möller in N. Graf Vitzthum, agenti,
– za Evropsko komisijo J. Enegren in V. Kreuschitz, agenta,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 12. julija 2012
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 2 in 6(1), drugi pododstavek, (a) Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 4, str. 79).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med J. Odarjem in njegovim nekdanjim delodajalcem, družbo Baxter Deutschland GmbH (v nadaljevanju: Baxter) zaradi zneska odpravnine, ki jo je prejel na podlagi preventivnega programa razreševanja presežnih delavcev (v nadaljevanju: PPRPD), ki sta ga sklenila ta družba in njen svet delavcev.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 V uvodnih navedbah 8, 11, 12 in 15 Direktive 2000/78 je navedeno:
„(8) V smernicah o zaposlovanju za leto 2000, o katerih se je dogovoril Evropski svet v Helsinkih 10. in 11. decembra 1999, je poudarjena potreba po krepitvi socialnemu vključevanju naklonjenega trga delovne sile z oblikovanjem politik, ki imajo za cilj boj proti diskriminiranju skupin, kakršne so denimo hendikepirane osebe. Poudarjena je tudi potreba, da se nameni posebna pozornost pomoči za starejše delavce, da bi se podaljšala doba njihove udeležbe znotraj delovne sile.
[…]
(11) Diskriminiranje zaradi vere ali prepričanja, hendikepiranosti, starosti ali spolne usmerjenosti lahko ogrozi uresničevanje ciljev iz Pogodbe o Evropski skupnosti, še zlasti cilje visoke ravni zaposlenosti in socialnega varstva, višanja življenjske ravni in kakovosti življenja, ekonomske in socialne kohezije in solidarnosti ter prostega gibanja oseb.
(12) V vsej Skupnosti bi zato morali prepovedati vsakršno neposredno ali posredno diskriminacijo zaradi vere ali prepričanja, hendikepiranosti, starosti ali spolne usmerjenosti na področjih, ki jih ureja ta direktiva. [...]
[…]
(15) Presoja o dejstvih, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da obstaja neposredna ali posredna diskriminacija, je stvar nacionalnih sodnih ali drugih pristojnih instanc, v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso. Ti predpisi lahko predvidijo zlasti, da je posredno diskriminacijo mogoče ugotavljati s kakršnimi koli sredstvi, tudi na podlagi statističnih podatkov.“
4 Člen 1 navedene direktive določa, da je „[n]amen te direktive […] opredeliti splošni okvir boja proti diskriminaciji zaradi vere ali prepričanja, hendikepiranosti, starosti ali spolne usmerjenosti pri zaposlovanju in delu, zato da bi v državah članicah uresničevali načelo enakega obravnavanja.“
5 Člen 2 te direktive, naslovljen „Koncept diskriminacije“, v odstavkih 1 in 2 določa:
„1. V tej direktivi ‚načelo enakega obravnavanja‘ pomeni, da ne obstaja nikakršna neposredna ali posredna diskriminacija zaradi katerega od razlogov iz člena 1.
2. V smislu odstavka 1:
(a) se šteje, da gre za neposredno diskriminacijo, kadar je, je bila ali bi bila oseba obravnavana manj ugodno kakor neka druga v primerljivi situaciji zaradi katerega od razlogov iz člena 1;
(b) se šteje, da gre za posredno diskriminacijo, kadar je zaradi kakšne navidez nevtralne določbe, merila ali prakse neka oseba določene vere ali prepričanja, ki ima določen hendikep ali je določene starosti ali spolne usmerjenosti, v primerjavi z drugimi v slabšem položaju, razen če:
(i) tako določbo, merilo ali prakso objektivno upravičuje legitimni cilj in je način uresničevanja tega cilja primeren in nujen; ali
(ii) mora delodajalec oziroma oseba ali organizacija, ki jo ta direktiva zavezuje, glede oseb z določenim hendikepom na podlagi nacionalne zakonodaje sprejeti ustrezne ukrepe v skladu z načeli iz člena 5, da odpravi podlago za prikrajšanost, ki jo povzroča taka določba, merilo ali praksa.“
6 Člen 3 Direktive 2000/78, naslovljen „Področje uporabe“, v odstavku 1 določa:
„V mejah pristojnosti, ki so prenesene na Skupnost, se ta direktiva uporablja za vse osebe, bodisi v javnem bodisi v zasebnem sektorju, vključno z javnimi telesi, kar zadeva:
[…]
(c) zaposlitev in delovne pogoje, vključno z odpustitvijo in plačilom;
[…]“
7 Člen 6 iste direktive, naslovljen „Upravičenost različnega obravnavanja zaradi starosti“, v odstavku 1 določa:
„Ne glede na člen 2(2) lahko države članice predvidijo, da različno obravnavanje zaradi starosti ne predstavlja diskriminacije, če ga v kontekstu nacionalnega prava objektivno in razumno utemeljujejo z legitimnim ciljem, vključno z legitimnimi cilji zaposlovalne politike, delovnega trga in poklicnega usposabljanja, in če so načini uresničevanja tega cilja primerni in nujni.
Tako različno obravnavanje je lahko med drugim:
(a) določitev posebnih pogojev glede dostopnosti zaposlitve in poklicnega usposabljanja, zaposlitve in dela, vključno s pogoji glede odpustitve in plačila, za mlade osebe, starejše delavce in osebe, ki so dolžne skrbeti za druge, zato da se spodbuja njihovo poklicno vključenost ali jim zagotavlja varstvo;
[…]“
8 Člen 16 navedene direktive določa:
„Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da:
(a) se odpravijo vsi zakoni in drugi predpisi, ki so v nasprotju z načelom enakega obravnavanja;
(b) se ali se lahko razveljavijo ali spremenijo vse določbe, ki so nasprotju z načelom enakega obravnavanja, v individualnih ali kolektivnih pogodbah [...]“
Nemško pravo
Nemška zakonodaja
9 Direktiva 2000/78 je bila v nemški pravni red prenesena s splošnim zakonom o enakem obravnavanju (Allgemeines Gleichbehandlungsgesetz) z dne 14. avgusta 2006 (BGBl. 2006 I, str. 1897, v nadaljevanju: AGG). Ta zakon v členu 1 z naslovom „Namen zakona“ določa:
„Namen tega zakona je preprečiti ali odpraviti vsak slabši položaj zaradi rase ali narodnosti, spola, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.“
10 Člen 10 AGG z naslovom „Dovoljenost različnega obravnavanja zaradi starosti“ določa:
„Ne glede na člen 8 je različno obravnavanje zaradi starosti dovoljeno tudi, kadar je objektivno in razumno utemeljeno z legitimnim ciljem. Načini uresničevanja tega cilja morajo biti primerni in nujni. Različno obravnavanje je lahko zlasti:
[…]
6. razlikovanje dajatev v programih razreševanja presežnih delavcev v smislu zakona o organizaciji podjetij [Betriebsverfassungsgesetz], če so stranke pri določanju odpravnin uvedle ureditev, ki razlikuje glede na starost ali trajanje zaposlitve v podjetju in pri kateri so se očitno upoštevale možnosti zaposlitve na trgu dela, ki so znatno odvisne od starosti, ali če so iz dajatev programa razreševanja presežnih delavcev izključile delojemalce, ki imajo zagotovljeno socialno varnost, ker imajo v določenih primerih po prejemanju nadomestila za čas brezposelnosti pravico do pokojnine.“
11 V skladu s členi od 111 do 113 zakona o organizaciji podjetij v različici z dne 25. septembra 2001 (BGBI. 2001 I, str. 2518) je treba zagotoviti postopke za ublažitev negativnih posledic za delavce zaradi prestrukturiranja podjetja. Delodajalci in sveti delavcev so v ta namen dolžni skleniti programe razreševanja presežnih delavcev.
12 V skladu s členom 112 zakona o organizaciji podjetij z naslovom „Sporazum o strukturnih spremembah v podjetju in program razreševanja presežnih delavcev“ v odstavku 1 določa:
„Kadar direktor in svet delavcev skleneta sporazum o uskladitvi interesov glede strukturne spremembe, ki je predvidena v podjetju, se sporazum sestavi pisno in ga podpišeta obe stranki. Enako velja za sporazum o nadomestilih ali ublažitvi gospodarskih posledic, ki bi jih imela predvidena sprememba v podjetju za zaposlene (program razreševanja presežnih delavcev). Program razreševanja presežnih delavcev ima učinek sporazuma na ravni podjetja [...].“
13 V skladu s členom 127 socialnega zakonika, ki se nahaja v njegovi knjigi III, se običajno nadomestilo za brezposelnost izplačuje v omejenem časovnem obdobju, ki se določi glede na starost delavca in dobo vplačevanja prispevkov. Delavec ima pravico do nadomestila za brezposelnost v višini 12 mesečnih plač pred dopolnjeno starostjo 50 let, 15 mesečnih plač po dopolnjenem 50. letu starosti, 18 mesečnih plač po dopolnjeni starosti 55 let in 24 mesečnih plač po dopolnjeni starosti 58 let.
Preventivni program razreševanja presežnih delavcevin dodatni program razreševanja presežnih delavcev
14 Družba Baxter in osrednji svet delavcev sta 30. aprila 2004 sklenila PPRPD. Člen 6(1) tega načrta v točkah od 1.1 do 1.5 določa:
„1. Odpravnine pri prenehanju delovnega razmerja (razen ‚zgodnje upokojitve‘)
1.1 Delavci podjetja, katerim, kljub vsem prizadevanjem, ni mogoče ponuditi primernega delovnega mesta pri družbi Baxter [s sedežem] v Nemčiji, pri katerih tudi ne pride v poštev predčasno prenehanje delovnega razmerja na podlagi člena 5, in ki podjetje zapustijo (zaradi odpovedi delovnega razmerja iz poslovnih razlogov, ali sporazumnega prenehanja delovnega razmerja), prejmejo obdavčljivo bruto odpravnino v eurih, ki se izračuna na podlagi te formule:
Odpravnina = faktor starosti x trajanje zaposlitve v podjetju x bruto mesečni osebni prejemek [v nadaljevanju: standardna formula].
Tabela faktorjev starosti
Starost | Faktor starosti | Starost | Faktor starosti | Starost | Faktor starosti | Starost | Faktor starosti | Starost | Faktor starosti |
18 | 0,35 | 28 | 0,60 | 38 | 1,05 | 48 | 1,30 | 58 | 1,70 |
19 | 0,35 | 29 | 0,60 | 39 | 1,05 | 49 | 1,35 | 59 | 1,50 |
20 | 0,35 | 30 | 0,70 | 40 | 1,10 | 50 | 1,40 | 60 | 1,30 |
21 | 0,35 | 31 | 0,70 | 41 | 1,10 | 51 | 1,45 | 61 | 1,10 |
22 | 0,40 | 32 | 0,80 | 42 | 1,15 | 52 | 1,50 | 62 | 0,90 |
23 | 0,40 | 33 | 0,80 | 43 | 1,15 | 53 | 1,55 | 63 | 0,60 |
24 | 0,40 | 34 | 0,90 | 44 | 1,20 | 54 | 1,60 | 64 | 0,30 |
25 | 0,40 | 35 | 0,90 | 45 | 1,20 | 55 | 1,65 | | |
26 | 0,50 | 36 | 1,00 | 46 | 1,25 | 56 | 1,70 | | |
27 | 0,50 | 37 | 1,00 | 47 | 1,25 | 57 | 1,70 | | |
[…]
1.5 Pri delavcih, ki so starejši od 54 let in ki jim je delovno razmerje prenehalo iz poslovnih razlogov ali na podlagi sporazumnega prenehanja delovnega razmerja, se odpravnina, izračunana na podlagi člena 6(1), točka 1.1, primerja s to, izračunano na podlagi naslednje formule:
število mesecev do najhitrejše možne upokojitve x 0,85 x bruto mesečni prejemek [v nadaljevanju: alternativna formula]
Če je odpravnina, izračunana na podlagi [standardne formule], višja od odpravnine, izračunane na podlagi [alternativne formule], se izplača nižji znesek. Vendar pa nižji znesek ne sme biti manjši od polovice odpravnine, izračunane na podlagi [standardne formule].
Če znesek [alternativne formule] znaša nič, se izplača samo polovica odpravnine, izračunane na podlagi [standardne formule].“
15 Družba Baxter je s pristojnim skupnim svetom delavcev 13. marca 2008 sklenila dopolnilni program razreševanja presežnih delavcev (v nadaljevanju: DPRPD). Člen 7 tega načrta glede odpravnine določa:
„Delavci, za katere velja ta [DPRPD] in katerim delovno razmerje preneha zaradi sprememb v podjetju, so upravičeni do teh dajatev:
7.1 Odpravnina: Delavci prejmejo enkratno odpravnino na podlagi člena 6(1) [PPRPD].
7.2 Pojasnilo: V zvezi s členom 6(1.5) [PPRPD] stranki soglašata glede naslednjega pojasnila. Kot najhitrejšo možno upokojitev se razume trenutek, ko delavec pridobi prvič pravico do ene od z zakonom določenih starostnih pokojnin, tudi takšne z odbitki zaradi predčasnega uveljavljanja.“
[…]“
Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje
16 J. Odar je avstrijski državljan, rojen 25. julija 1950. Je poročen, ima dva vzdrževana otroka in je bil opredeljen kot težek invalid, njegova stopnja invalidnosti pa je bila 50%. J. Odar je bil v družbi Baxter zaposlen od 17. aprila 1979, v obdobju pred tem pa v družbi, ki jo je družba Baxter nasledila, nazadnje je bil zaposlen kot direktor trženja.
17 Družba Baxter je J. Odarju delovno razmerje odpovedala z dopisom z dne 25. aprila 2008 in mu ponudila nadaljevanje delovnega razmerja v mestu München‑Unterschleiβheim (Nemčija). J. Odar je navedeno ponudbo sprejel in nato z 31. decembrom 2009 odpovedal delovno razmerje potem ko sta se stranki dogovorili, da ta odpoved delovnega razmerja ne bo zmanjšala njegove pravice do odpravnine.
18 Kot je razvidno iz predložitvene odločbe lahko J. Odar z dopolnjenim 65. letom od 1. avgusta 2015 v nemškem sistemu pokojninskega zavarovanja uveljavlja pravico do redne starostne pokojnine za težke invalide in z dopolnjenim 60. letom lahko od 1. avgusta 2010 uveljavlja tudi pravico do starostne pokojnine za težke invalide.
19 Družba Baxter je J. Odarju iz naslova PPRPD izplačala odpravnino v višini 308.253,31 EUR bruto. Na podlagi standardne formule bi mu bilo mogoče izplačati odpravnino v višini 616.506,63 EUR bruto. Na podlagi standardne formule je ob upoštevanju najhitrejše možne upokojitve s 1. avgustom 2010 družba Baxter izračunala odpravnino v višini 197.199,09 EUR bruto. Tako mu je torej izplačala minimalno zagotovljen znesek, ki ustreza polovici 616 506,63 EUR.
20 J. Odar je z dopisom z dne 30. junija 2010 vložil tožbo pri Arbeitsgericht München. Zadnjenavedenemu je predlagal, da družbi Baxter naloži, naj mu izplača dodatno odpravnino v višini 271.988,88 EUR bruto. Ta znesek predstavlja razliko med izplačano odpravnino in odpravnino, ki bi jo tožeča stranka prejela, če bi imela v trenutku prenehanja delovnega razmerja enako delovno dobo v podjetju, vendar bi bila stara 54 let. J. Odar meni, da je pri izračunu odpravnine iz naslova PPRPD zaradi starosti in invalidnosti v slabšem položaju.
21 Predložitveno sodišče se sprašuje o združljivosti člena 10, tretji stavek, točka 6, AGG in pravila iz člena 6(1), točka 1.5, PPRPD z Direktivo 2000/78. Opozarja, da je treba, če prva od teh nacionalnih določb ni v skladu s pravom Unije in se zato ne uporablja, ugoditi tožbi, ki jo je pri njem vložil J. Odar. Pravilo iz druge določbe naj namreč ne bi moglo temeljiti na predpisu, ki ni združljiv s to direktivo.
22 Arbeitsgericht München je v teh okoliščinah prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:
„1. Ali nacionalna določba, ki določa, da je lahko različno obravnavanje zaradi starosti dopustno, če so socialni partnerji v podjetju v okviru programa podjetja za zagotovitev socialne varnosti iz dajatev programa razreševanja presežnih delavcev izključili zaposlene, ki imajo zagotovljeno socialno varnost, ker imajo v določenih primerih po prejemanju nadomestila za čas brezposelnosti pravico do pokojnine, pomeni kršitev prepovedi diskriminacije zaradi starosti na podlagi členov 1 in 16 [Direktive 2000/78] ali pa je takšno različno obravnavanje upravičeno na podlagi člena 6[(1), drugi pododstavek, (a)] [te direktive]?
2. Ali nacionalna določba, ki določa, da je lahko različno obravnavanje zaradi starosti dopustno, če so socialni partnerji v podjetju v okviru programa podjetja za zagotovitev socialne varnosti iz dajatev programa razreševanja presežnih delavcev izključili zaposlene, ki imajo zagotovljeno socialno varnost, ker imajo v določenih primerih po prejemanju nadomestila za čas brezposelnosti pravico do pokojnine, pomeni kršitev prepovedi diskriminacije zaradi invalidnosti na podlagi členov 1 in 16 [Direktive 2000/78]?
3. Ali določba programa podjetja za zagotovitev socialne varnosti, ki določa, da se pri delavcih, ki so starejši od 54 let in jim delovno razmerje preneha iz poslovnih razlogov, izvede alternativni izračun odpravnine na podlagi najhitrejše možne upokojitve in se jim v primerjavi z redno metodo izračunavanja, ki zlasti upošteva trajanje zaposlitve v podjetju, plača nižja odpravnina, vendar vsekakor vsaj polovica redne odpravnine, pomeni kršitev prepovedi diskriminacije zaradi starosti na podlagi členov 1 in 16 [Direktive 2000/78] ali pa je takšno različno obravnavanje upravičeno na podlagi člena 6[(1), drugi pododstavek, (a)] [te direktive]?
4. Ali določba programa podjetja za zagotovitev socialne varnosti, ki določa, da se pri delavcih, ki so starejši od 54 let in jim delovno razmerje preneha iz poslovnih razlogov, izvede alternativni izračun odpravnine na podlagi najhitrejše možne upokojitve in se jim v primerjavi z redno metodo izračunavanja, ki zlasti upošteva trajanje zaposlitve v podjetju, plača nižja odpravnina, vendar vsekakor vsaj polovica redne odpravnine, in da v primeru alternativne metode izračuna odločilna starostna pokojnina zaradi invalidnosti, pomeni kršitev prepovedi diskriminacije zaradi invalidnosti na podlagi členov 1 in 16 [Direktive 2000/78]?“
Vprašanja za predhodno odločanje
Prvi vprašanji
23 S prvima vprašanjema, ki ju je treba preizkusiti skupaj, predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba člena 2(2) in 6(1) Direktive 2000/78 razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni določbi, ki določa, da je lahko različno obravnavanje zaradi starosti dopustno, če so socialni partnerji v podjetju v okviru programa podjetja za zagotovitev socialne varnosti iz dajatev programa razreševanja presežnih delavcev izključili zaposlene, ki imajo zagotovljeno socialno varnost, ker imajo v določenih primerih po prejemanju nadomestila za čas brezposelnosti pravico do starostne pokojnine.
24 V zvezi s tem je treba uvodoma spomniti na ustaljeno sodno prakso Sodišča, v skladu s katero za vprašanja v zvezi z razlago prava Unije, ki jih nacionalna sodišča zastavijo v pravnem in dejanskem okviru, ki so ga pristojna opredeliti sama in katerega pravilnosti Sodišče ne preizkuša, velja domneva upoštevnosti. Predlog nacionalnega sodišča je mogoče zavreči samo, če je očitno, da zahtevana razlaga prava Unije nima nobene zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora v postopku v glavni stvari, če je problem hipotetičen ali če Sodišče nima na voljo pravnih in dejanskih elementov, da bi lahko na zastavljena vprašanja dalo koristne odgovore (glej zlasti sodbe z dne 22. junija 2010 v združenih zadevah Melki in Abdeli, C‑188/10 in C‑189/10, ZOdl., str. I‑5667, točka 27; z dne 29. marca 2012 v zadevi SAG ELV Slovensko in drugi, C‑599/10, točka 15, in z dne 12. julija 2012 v zadevi VALE Építési kft, C‑378/10, točka 18).
25 Ugotoviti je treba, da gre v obravnavani zadevi natančno za tak primer.
26 Prvi vprašanji namreč temeljita na predpostavki, predvideni v členu 10, tretji stavek, točka 6, AGG, v skladu s katero socialni partnerji v podjetju v okviru programa podjetja za zagotovitev socialne varnosti iz dajatev programa razreševanja presežnih delavcev izključijo zaposlene, ki imajo zagotovljeno socialno varnost, ker imajo v določenih primerih po prejemanju nadomestila za čas brezposelnosti pravico do pokojnine.
27 Iz ničesar v predložitveni odločbi ni razvidno, da se spor v postopku v glavni stvari nanaša na tak primer. Nasprotno, predložitveno sodišče opozarja, da za razliko od možnosti, določene v navedeni določbi AGG, PPRPD ne omogoča, da se iz odpravnine izključi delavce, ki so blizu upokojitvi in ne določa niti upoštevanja pravice delavca do nadomestila za brezposelnost. Kot je razvidno iz spisa je J. Odar prejel nadomestilo vendar je bilo znižano v skladu s členom 6(1), točka 1.5, PPRPD ob upoštevanju člena 7, točka 7.2, DPRPD, kar izpodbija s tožbo pri navedenem sodišču.
28 Tako je očitno, da je vprašanje združljivosti člena 10, tretji stavek, točka 6, AGG z Direktivo 2000/78 z vidika predmeta spora v glavni stvari abstraktno in povsem hipotetično.
29 Ob upoštevanju teh okoliščin na prvo in drugo vprašanje, ki ju je postavilo predložitveno sodišče, ni treba odgovoriti.
Tretje vprašanje
30 S tretjim vprašanjem predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba člena 2(2) in 6(1) Direktive 2000/78 razlagati tako, da nasprotujeta določbi programa podjetja za zagotovitev socialne varnosti, ki določa, da se pri delavcih, ki so starejši od 54 let in jim delovno razmerje preneha iz poslovnih razlogov, znesek odpravnine, do katere so upravičeni, izračuna na podlagi najhitrejše možne upokojitve in se jim v primerjavi s standardno metodo izračunavanja, v skladu s katero se upošteva zlasti trajanje zaposlitve v podjetju, določi tako, da se tem delavcem plača nižja odpravnina kot na podlagi te standardne metode, vendar vsekakor vsaj polovica redne odpravnine.
31 Najprej je treba glede vprašanja, ali nacionalna določba iz postopka v glavni stvari spada v področje uporabe Direktive 2000/78, poudariti, da naj bi se s to direktivo, kot je razvidno iz njenega naslova, uvodnih izjav, vsebine in cilja, vzpostavil splošen okvir, ki zagotavlja enako obravnavanje „pri zaposlovanju in delu“ vseh oseb, tako da jim omogoči učinkovito varstvo pred diskriminacijo, ki temelji na enem od razlogov iz člena 1 te direktive, med katerimi je tudi starost.
32 Podrobneje, iz člena 3(1)(c) Direktive 2000/78 je razvidno, da se v mejah pristojnosti, ki so prenesene na Evropsko unijo, ta direktiva uporablja „za vse osebe, bodisi v javnem bodisi v zasebnem sektorju, vključno z javnimi telesi“, predvsem kar zadeva „zaposlitev in delovne pogoje, vključno z odpustitvijo in plačilom“.
33 Ker določa znižanje zneska odpravnine za delavce, ki so starejši od 54 let, člen 6(1), točka 1.5, PPRPD vpliva na pogoje za odpustitev teh delavcev v smislu člena 3(1)(c) Direktive 2000/78. Taka nacionalna določba torej spada v področje uporabe te direktive
34 Kot je razvidno iz ustaljene sodne prakse Sodišča, morajo socialni partnerji ob sprejemanju ukrepov, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2000/78, ki glede zaposlovanja in dela konkretizira načelo prepovedi diskriminacije zaradi starosti, spoštovati to direktivo (sodbi z dne 13. septembra 2011 v zadevi Prigge in drugi, C‑447/09, ZOdl., str. I‑8003, točka 48, in z dne 7. junija 2012 v zadevi Tyrolean Airways Tiroler Luftfahrt, C‑132/11, točka 22).
35 Glede vprašanja, ali zadevna določba v postopku v glavni stvari vzpostavlja različno obravnavanje zaradi starosti v smislu člena 2(1) Direktive 2000/78, je treba opozoriti, da člen 6(1), točka 1.5, PPRPD na delavce, ki so starejši od 54 let in jim delovno razmerje preneha iz poslovnih razlogov, vpliva tako, da se odpravnina, izračunana na podlagi standardne formule, primerja s tisto, izračunano na podlagi alternativne formule. Zadevnemu delavcu se izplača najnižji znesek, vendar pa mu je zagotovljeno, da prejme znesek, ki znaša polovico tistega, ki se izračuna na podlagi standardne formule.
36 V skladu s temi določbami je bil J. Odarju izplačan znesek 308.357,10 EUR, ki ustreza polovici odpravnine, izračunane na podlagi standardne formule. Če bi imel J. Odar ob prenehanju delovnega razmerja 54 let, bi bil, če bi bile druge okoliščine enake, upravičen do odpravnine, ki bi znašala 580.357,10 EUR. Zaradi starosti nad 54 let se je torej uporabila primerjalna metoda in izplačil znesek, nižji od tistega, do katerega bi bil upravičen, če ne bi presegel te starosti. Tako očitno metoda izračuna, določena v PPRPD za primer odpovedi delovnega razmerja iz poslovnih razlogov, pomeni neposredno različno obravnavanje zaradi starosti.
37 Treba je preučiti, ali je lahko to različno obravnavanje glede na člen 6(1), prvi pododstavek, Direktive 2000/78 upravičeno. Ta določba namreč določa, da različno obravnavanje zaradi starosti ne predstavlja diskriminacije, če je v kontekstu nacionalnega prava objektivno in razumno utemeljeno z legitimnim ciljem, vključno z legitimnimi cilji zaposlovalne politike, delovnega trga in poklicnega usposabljanja, in če so načini uresničevanja tega cilja primerni in nujni.
38 Glede cilja nacionalnih ukrepov v postopku v glavni stvari predložitveno sodišče spominja, da besedilo navedene določbe ne zagotavlja nobene informacije glede uresničevanih ciljev. Vendar je iz spisa, predloženega Sodišču, razvidno, da so ti enaki cilju pravila iz člena 10, tretji stavek, točka 6, AGG. Kot je razvidno iz predložitvene odločbe, morajo biti načini, ki so jih izbrali socialni partnerji v podjetju v okviru programa razreševanja presežnih delavcev, primerni za dejansko spodbujanje cilja, ki se uresničuje s členom 10, tretji stavek, točka 6, in ne smejo nesorazmerno zanemarjati interesov prikrajšane starostne skupine.
39 V skladu s členom 112 zakona o organizaciji podjetij v različici z dne 25. septembra 2001 naj bi bila smisel in cilj programa razreševanja presežnih delavcev izravnava ali ublažitev posledic strukturnih sprememb v zadevnem podjetju. Nemška vlada v pisnih stališčih v zvezi s tem podrobneje navaja, da cilj odpravnin, izplačanih na podlagi preventivnega programa razreševanja presežnih delavcev, ni, da bi posebej spodbujale poklicno vključenost.
40 Z različnim obravnavanjem odpravnin, izplačanih na podlagi programa razreševanja presežnih delavcev, zaradi starosti, naj bi se uresničeval cilj, ki temelji na ugotovitvi, da se lahko, ker gre za gospodarsko slabši položaj v prihodnosti, nekaterim zaposlenim, ki ne bodo izgubili zaposlitve in zaradi tega ne bodo v takem slabšem položaju ali pa bodo v primerjavi z drugimi v manj slabem položaju, te pravice na splošno odvzame.
41 Nemška vlada v zvezi s tem spominja, da mora program razreševanja presežnih delavcev določati razdelitev omejenih sredstev tako, da bo lahko izpolnjeval svojo „funkcijo premostitve“ glede vseh delavcev in ne samo glede najstarejših delavcev. Tak načrt načeloma ne more ogrožati nadaljnjega obstoja podjetja ali delovnih mest. Člen 10, tretji stavek, točka 6, AG naj bi omogočal tudi omejevanje možnosti zlorabe, ki je v tem, da delavec prejme nadomestilo, katerega namen je, da se mu zagotavlja podpora pri iskanju nove zaposlitve, čeprav se bo upokojil.
42 Cilj navedene nacionalne določbe naj bi tako bil dodeljevanje nadomestil za prihodnost, varstvo mlajših delavcev in pomoč pri njihovi poklicni vključenosti ob upoštevanju potreb pravične razdelitve omejenih finančnih sredstev v skladu s programom razreševanja presežnih delavcev.
43 Ti cilji lahko upravičijo – kot odstop od načela prepovedi diskriminacije zaradi starosti – različno obravnavanje, ki je povezano, med drugim, z „določit[vijo] posebnih pogojev glede […] zaposlitve in dela, vključno s pogoji glede odpustitve in plačila, za mlade osebe, starejše delavce […], zato da se spodbuja njihovo poklicno vključenost ali jim zagotavlja varstvo“ v smislu člena 6(1), drugi pododstavek, Direktive 2000/78.
44 Poleg tega je treba šteti, da je cilj, da se prepreči, da bi odpravnino prejemale osebe, ki ne iščejo nove zaposlitve, temveč bodo prejemale nadomestilo dohodka v obliki starostne pokojnine, legitimen (glej v tem smislu sodbo z dne 12. oktobra 2010 v zadevi Ingeniørforeningen i Danmark, C‑499/08, ZOdl., str. I‑9343, točka 44).
45 V teh okoliščinah je treba priznati, da je treba za cilje, kot so ti, ki jih uresničuje člen 6(1), točka 1.5, PPRPD, načeloma šteti, da „v kontekstu nacionalnega prava objektivno in razumno“ utemeljujejo, kot določa člen 6(1), prvi pododstavek, Direktive 2000/78, različno obravnavanje zaradi starosti.
46 Poleg tega je treba preveriti, ali so načini za izvedbo teh ciljev primerni in nujni, in ali ne presegajo tistega, kar je potrebno za uresničitev želenega cilja.
47 V zvezi s tem je treba spomniti, da države članice in v nekaterih primerih socialni partnerji na nacionalni ravni široke diskrecijske pravico nimajo le pri odločitvi o uresničevanju nekega cilja na področju socialne in zaposlovalne politike, temveč tudi pri sprejemanju ukrepov za njegovo uresničevanje (glej v tem smislu sodbo z dne 5. julija 2012 v zadevi Hörnfeldt, C‑141/11, točka 32).
48 Glede primernosti zadevnih določb PPRPD in DPRPD je treba spomniti, da se znižanje zneska odpravnine, zagotovljene delavcem, ki imajo ob prenehanju delovnega razmerja zagotovljeno socialno varnost, z vidika cilja teh socialnih načrtov, in sicer zagotovitve večjega varstva delavcev, za katere bo pot do nove zaposlitve zaradi omejenih finančnih sredstev, s katerimi razpolagajo, težja, ne zdi nerazumno.
49 Zato je treba šteti, da določba, kot je člen 6(1), točka 1.5, PPRPD, ni očitno neprimerna za uresničitev legitimnega cilja zaposlovalne politike, ki ga uresničuje nemški zakonodajalec.
50 Glede nujnosti teh določb je treba zagotovo spomniti, da člen 7, 7.2, DPRPD določa, da se kot najhitrejšo možno upokojitev v smislu člena 6(1), točka 1.5, PPRPD razume trenutek, ko delavec pridobi prvič pravico do ene od z zakonom določenih starostnih pokojnin, tudi takšne z odbitki zaradi predčasnega uveljavljanja.
51 Vendar, kot je bilo ugotovljeno v točki 27 te sodbe, PPRPD določa le znižanje zneska odpravnine, zagotovljene tem delavcem.
52 V zvezi s tem je treba spomniti na eni strani, da člen 6, točka 1.5, PPRPD določa, da nadomestilo, zagotovljeno zadevnim delavcem, ustreza najnižjemu znesku, izračunanemu na podlagi standardne ali alternativne formule, pri čemer pa je upravičencu zagotovljeno, da bo znesek, ki mu bo dejansko izplačan, znašal vsaj polovico tistega, izračunanega na podlagi standardne formule. Poleg tega, kot je razvidno iz tabele iz točke 13 te sodbe, faktor starosti, ki je eden od koeficientov standardne in alternativne formule, postopoma narašča od 18. leta dalje (O,35) do 57 leta (1,70). Ta faktor začne šele pri 59. letu padati (1,60) in doseže najnižjo stopnjo pri 64 letih (0.30). Na drugi strani, kot to določa tretji pododstavek te določbe, čeprav bi uporaba alternativne formule vodila do rezultata nič, bo zadevni delavec upravičen do izplačila odpravnine enake polovici tiste, izračunane na podlagi standardne formule.
53 Ob upoštevanju presoje predložitvenega sodišča, je treba spomniti, da je člen 6(1), točka 1.5, PPRPD posledica sporazuma med predstavniki delojemalcev in delodajalcev, ki so tako izvrševali pravico do kolektivnega pogajanja, ki se priznava kot temeljna pravica. Dejstvo, da je s tem socialnim partnerjem prepuščeno, da določijo ravnotežje med svojimi interesi, ponuja nezanemarljivo prožnost, saj lahko vsaka od strank sporazum po potrebi odpove (glej v tem smislu sodbo z dne 12. oktobra 2010 v zadevi Rosenbladt, C‑45/09, ZOdl., str. I‑9391, točka 67).
54 Ob upoštevanju zgoraj navedenega je treba na tretje vprašanje odgovoriti tako, da je treba člena 2(2) in 6(1) Direktive 2000/78 razlagati tako, da ne nasprotujeta določbi programa podjetja za zagotovitev socialne varnosti, ki določa, da se pri delavcih, ki so starejši od 54 let in jim delovno razmerje preneha iz poslovnih razlogov, znesek odpravnine, do katere so upravičeni, izračuna na podlagi najhitrejše možne upokojitve in se jim v primerjavi s standardno metodo izračunavanja, v skladu s katero se upošteva zlasti trajanje zaposlitve v podjetju, plača nižja odpravnina kot na podlagi te standardne metode, vendar vsekakor vsaj polovica redne odpravnine.
Četrto vprašanje
55 S četrtim vprašanjem predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba člen 2(2) Direktive razlagati tako, da nasprotuje določbi programa podjetja za zagotovitev socialne varnosti, ki določa, da se pri delavcih, ki so starejši od 54 let in jim delovno razmerje preneha iz poslovnih razlogov, znesek odpravnine, do katere so upravičeni, izračuna na podlagi najhitrejše možne upokojitve in ne na podlagi standardne metode izračunavanja, v skladu s katero ta odpravnina temelji predvsem na trajanju zaposlitve v podjetju, zaradi česar se jim izplača odpravnina, ki je nižja od odpravnine, izračunane na podlagi te standardne metode, vendar pa znaša vsaj polovico zadjenavedene odpravnine, in v skladu s katero se pri uporabi te druge metode izračuna upošteva možnost prejemanja zgodnje pokojnine zaradi invalidnosti.
56 Prvič glede vprašanja, ali člen 6(1), točka 1.5, PPRPD v povezavi s členom 7, točka 7.2, DPRPD uvaja različno obravnavanje zaradi invalidnosti v smislu člena 2(1) Direktive 2000/78, je treba spomniti, da je znesek odpravnine, izplačan zadevnemu zaposlenemu, znižan v skladu s členom 7, točka 7.2, ob upoštevanju najhitrejše možne upokojitve. Za pridobitev pravice do pokojnine je torej določen pogoj minimalne starosti in ta starost je drugačna za težke invalide.
57 Kot je poudarila generalna pravobranilka v točki 50 sklepnih predlogov, bo prvi element metode izračuna na podlagi alternativne formule vedno nižji za težkega invalida kot za neinvalidnega delavca enake starosti. V obravnavani zadevi je posledica dejstva, da ta izračun temelji - navidezno nevtralno - na starosti ob upokojitvi, to, da težki invalidi, ki imajo možnost upokojitve pri nižji starosti, in sicer 60 let in ne 63 let, kot to velja za neinvalidne zaposlene, prejmejo nižjo odpravnino, in to zaradi njihove težke invalidnosti.
58 Kot je razvidno iz stališč J. Odarja in kot je na obravnavi priznala družba Baxter, bi bil znesek odpravnine, ki naj bi ga prejel, če ne bi bil težek invalid, 570.839,47 EUR.
59 Zato člen 6(1), točka 1.5, PPRPD v povezavi s členom 7, točka 7.2, DPRPD, zaradi uporabe katerega je znesek odpravnine, izplačane težkemu invalidu nižji od tistega, izplačanega neinvalidni osebi, pomeni posredno različno obravnavanje na podlagi merila invalidnosti v smislu povezanih določb členov 1 in 2(2)(a) Direktive 2000/78.
60 Drugič, preizkusiti je treba, ali so v kontekstu, kot je ta, ki ga ureja zadevna določba, delavci, ki so težki invalidi in so blizu upokojitveni starosti, v primerljivem položaju v smislu člena 2(2)(a) Direktive 2000/78 kot neinvalidni delavci enake starosti. Nemška vlada namreč zatrjuje, da sta ti kategoriji delavcev v objektivno različnih začetnih položajih glede njihovih pravic do prejemanja pokojnine.
61 V zvezi s tem je treba spomniti, da so delavci, ki so blizu upokojitveni starosti, v primerljivem položaju, kot drugi delavci, za katere velja program razreševanja presežnih delavcev, ker njihovo delovno razmerje z delodajalcem preneha iz istih razlogov in pod enakimi pogoji.
62 Ugodnost, odobrena težko invalidnim delavcem, in sicer možnost, da lahko uveljavljajo pokojnino pri tri leta nižji starosti od tiste, določene za neinvalidne delavce, jih namreč ne postavlja v poseben položaj v primerjavi s temi delavci.
63 V skladu s členom 2(2)(b) Direktive 2000/78 je treba preizkusiti, ali različno obravnavanje teh kategorij delavcev objektivno in razumno upravičuje legitimni cilj, če je način uresničevanja tega cilja primeren in ali ne presega tistega, kar je potrebno za uresničitev cilja, ki ga je želel doseči nemški zakonodajalec.
64 V zvezi s tem je na eni strani v točkah od 42 do 44 te sodbe že ugotovljeno, da je za cilje, kot so ti, ki jih uresničuje člen 6(1), točka 1.5, PPRPD, treba načeloma šteti, da „v kontekstu nacionalnega prava“ „objektivno in razumno“ utemeljujejo, kot določa člen 6(1), prvi pododstavek, Direktive 2000/78, različno obravnavanje zaradi starosti. Na drugi strani, kot je razvidno iz točke 48 te sodbe, ta nacionalna določba ni očitno neprimerna za uresničitev legitimnega cilja zaposlovalne politike, ki ga uresničuje nemški zakonodajalec.
65 Da bi preverili, ali člen 6(1), točka 1.5, PPRPD v povezavi s členom 7, točka 7.2, DPRPD presega, kar je potrebno za uresničitev želenega cilja, je treba to določbo umestiti v kontekst, v katerem se pojavlja, in upoštevati škodo, ki bi jo lahko povzročila zadevnim osebam.
66 Družba Baxter in nemška vlada v bistvu zatrjujeta, da je znižanje zneska odpravnine, ki jo je prejel J. Odar, utemeljeno z ugodnostjo, odobreno težko invalidnim delavcem, in sicer možnostjo, da lahko uveljavljajo pokojnino pri tri leta nižji starosti od tiste, določene za neinvalidne delavce.
67 Ta obrazložitev ni sprejemljiva. Na eni strani namreč gre za diskriminacijo zaradi invalidnosti, kadar sporni ukrep ni utemeljen na podlagi objektivnih meril, ki niso povezana s tako diskriminacijo (glej v tem smislu in po analogiji sodbe z dne 6. aprila 2000 v zadevi Jørgensen, C‑226/98, Recueil, str. I‑2447, točka 29; z dne 23. oktobra 2003 v združenih zadevah Schönheit in Becker, C‑4/02 in C‑5/02, Recueil, str. I‑12575, točka 67, in z dne 12. oktobra 2004 v zadevi Wippel, C‑313/02, ZOdl., str. I‑9483, točka 43). Na drugi strani bi se s tako obrazložitvijo ogrozil polni učinek nacionalnih določb, ki določajo navedeno ugodnost, smisel katerih mora načeloma upoštevati posebne razlike in tveganja, v katerih se znajdejo težko invalidni delavci.
68 Tako se zdi, da socialni partnerji, ko so uresničevali zakoniti cilj pravične in sorazmerne ‑ s potrebami zadevnih delavcev ‑ razdelitve omejenih finančnih sredstev, določenih za program razreševanja presežnih delavcev, niso upoštevali ustreznih elementov, ki se nanašajo zlasti na težko invalidne delavce.
69 Upoštevali niso namreč niti tveganja zadevnih težkih invalidov, ki se običajno pri ponovni vključitvi na delovni trg prej znajdejo v težavah kot neinvalidni delavci, niti dejstva, da to tveganje s približevanjem upokojitveni starosti raste. Te osebe imajo torej posebne potrebe, povezane tako z varstvom, ki ga zahteva njihovo stanje, kot s potrebami, da se soočijo z njegovim morebitnim poslabšanjem. Tako kot je spomnila generalna pravobranilka v točki 68 sklepnih predlogov, je treba upoštevati tveganje, ki ga imajo težki invalidi glede fiksnih finančnih potreb invalidnih delavcev zaradi invalidnosti in/ali da se s staranjem te finančne potrebe večajo.
70 Iz tega je razvidno, da zadevni ukrep v postopku v glavni stvari, ker vodi k temu, da se težko invalidnemu delavcu zaradi odpustitve iz poslovnih razlogov izplača nižja odpravnina kot je znesek, ki ga prejme neinvalidni delavec, čezmerno ogroža legitimne interese težko invalidnih delavcev in presega, kar je potrebno za uresničitev cilja socialne politike, ki ga uresničuje nemški zakonodajalec.
71 Različno obravnavanje, ki izhaja iz člena 6(1), točka 1.5, PPRPD torej ni upravičeno na podlagi člena 2(2)(b)(i) Direktive 2000/78.
72 Ob upoštevanju zgoraj navedenih stališč, je treba na četrto vprašanje odgovoriti tako, da je treba člen 2(2) Direktive 2000/78 razlagati tako, da nasprotuje določbi programa podjetja za zagotovitev socialne varnosti, ki določa, da se pri delavcih, ki so starejši od 54 let in jim delovno razmerje preneha iz poslovnih razlogov, znesek odpravnine, do katere so upravičeni, izračuna na podlagi najhitrejše možne upokojitve in ne na podlagi standardne metode izračunavanja, v skladu s katero ta odpravnina temelji predvsem na trajanju zaposlitve v podjetju, zaradi česar se jim izplača odpravnina, ki je nižja od odpravnine, izračunane na podlagi te standardne metode, vendar pa znaša vsaj polovico zadjenavedene odpravnine, in v skladu s katero se pri uporabi te druge metode izračuna upošteva možnost prejemanja zgodnje pokojnine zaradi invalidnosti.
Stroški
73 Ker je ta postopek za stranke v postopkih v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo:
1. Člena 2(2) in 6(1) Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu je treba razlagati tako, da ne nasprotujeta določbi programa podjetja za zagotovitev socialne varnosti, ki določa, da se pri delavcih, ki so starejši od 54 let in jim delovno razmerje preneha iz poslovnih razlogov, znesek odpravnine, do katere so upravičeni, izračuna na podlagi najhitrejše možne upokojitve in se jim v primerjavi s standardno metodo izračunavanja, v skladu s katero se upošteva zlasti trajanje zaposlitve v podjetju, plača nižja odpravnina kot na podlagi te standardne metode, vendar vsekakor vsaj polovica redne odpravnine.
2. Člen 2(2) Direktive 2000/78 je treba razlagati tako, da nasprotuje določbi programa podjetja za zagotovitev socialne varnosti, ki določa, da se pri delavcih, ki so starejši od 54 let in jim delovno razmerje preneha iz poslovnih razlogov, znesek odpravnine, do katere so upravičeni, izračuna na podlagi najhitrejše možne upokojitve in ne na podlagi standardne metode izračunavanja, ki temelji predvsem na trajanju zaposlitve v podjetju, zaradi česar se jim izplača odpravnina, ki je nižja od odpravnine, izračunane na podlagi te standardne metode, vendar pa znaša vsaj polovico zadjenavedene odpravnine, in v skladu s katero se pri uporabi te druge metode izračuna upošteva možnost prejemanja zgodnje pokojnine zaradi invalidnosti.
Podpisi