Language of document : ECLI:EU:C:2015:77

SODBA SODIŠČA (drugi senat)

z dne 11. februarja 2015(*)

„Predhodno odločanje – Poštne storitve – Direktiva 97/67/ES – Člen 12 – Ponudnik univerzalnih storitev – Količinski rabati – Uporaba za združevalce poštnih pošiljk – Obveznost prepovedi diskriminacije“

V zadevi C‑340/13,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo cour d’appel de Bruxelles (Belgija) z odločbo z dne 12. junija 2013, ki je prispela na Sodišče 21. junija 2013, v postopku

bpost SA

proti

Institut belge des services postaux et des télécommunications (IBPT),

SODIŠČE (drugi senat),

v sestavi R. Silva de Lapuerta, predsednica senata, K. Lenaerts, podpredsednik Sodišča, v funkciji sodnika drugega senata, J.‑C. Bonichot, A. Arabadžiev in J. L. da Cruz Vilaça (poročevalec), sodniki,

generalna pravobranilka: E. Sharpston,

sodni tajnik: V. Tourrès, administrator,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 11. junija 2014,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za bpost SA H. Gilliams, J. Bocken in T. Baumé, odvetniki,

–        za belgijsko vlado M. Jacobs, agentka, skupaj s S. Depréjem in P. Vernetom, odvetnikoma,

–        za francosko vlado D. Colas in F. Gloaguen, agenta,

–        za italijansko vlado G. Palmieri, agentka, skupaj s P. Gentilijem, državnim pravobranilcem,

–        za švedsko vlado E. Karlsson in A. Falk, agenta,

–        za Evropsko komisijo H. Tserepa-Lacombe in F. W. Bulst, agenta,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 16. oktobra 2014

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 12 Direktive 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 1997 o skupnih pravilih za razvoj notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitve (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 3, str. 71), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2008/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 (UL L 52, str. 3, v nadaljevanju: Direktiva 97/67).

2        Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo bpost SA (v nadaljevanju: bpost), ponudnico univerzalnih poštnih storitev v Belgiji, in inštitutom Institut belge des services postaux et des télécommunications (IBPT), ker je ta z odločbo družbi bpost naložil plačilo globe zaradi kršitve obveznosti prepovedi diskriminacije pri določitvi pogodbenih tarif za leto 2010.

 Pravni okvir

 Pravo Unije

3        Direktiva 97/67 z nadaljnjimi spremembami z direktivama 2002/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. junij 2002 (JO L 176, str. 21) in 2008/6 uresničuje leta 1998 začeti postopek postopne liberalizacije trga poštnih storitev.

4        V uvodni izjavi 8 Direktive 97/67 je navedeno:

„[K]er so ukrepi za zagotovitev postopne in nadzorovane liberalizacije trga ter ustreznega ravnotežja pri njenem izvajanju potrebni zato, da bi v vsej Skupnosti zagotovili prosto izvajanje storitev v samem poštnem sektorju, ob upoštevanju obveznosti in pravic izvajalcev univerzalnih poštnih storitev.“

5        Člen 2 te direktive določa:

„V tej direktivi se uporabljajo naslednje definicije:

1.      poštne storitve: storitve, ki vključujejo sprejem, usmerjanje, prenos in dostavo poštnih pošiljk;

[…]

16.      pošiljatelj: fizična ali pravna oseba, ki je odgovorna za pošiljanje poštnih pošiljk;

[…]“

6        Člen 12 navedene direktive določa:

„Države članice sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da so tarife za vsako storitev, ki je del univerzalne storitve, v skladu z naslednjimi načeli:

–        cene so dostopne in vsem uporabnikom omogočajo dostop do ponujenih storitev, ne glede na njihov geografski položaj, in ob upoštevanju posebnih razmer v državi. Države članice lahko še naprej zagotavljajo ali pa začnejo zagotavljati brezplačne poštne storitve za slepe in slabovidne osebe,

–        cene so stroškovno naravnane in spodbujajo učinkovito zagotavljanje univerzalne storitve. Če je to potrebno iz razlogov javnega interesa, se lahko države članice odločijo, da uporabijo na celotnem ozemlju njihove države in/ali za čezmejne storitve enotno tarifo za ponujene storitve po tarifi za en kos in za druge poštne pošiljke,

–        uporaba enotne tarife ne izključuje pravice izvajalca(-ev) univerzalne storitve, da glede cene sklepajo individualne pogodbe z uporabniki,

–        tarife so pregledne in nediskriminacijske,

–        kadar koli izvajalci univerzalnih storitev uporabljajo posebne tarife, na primer za storitve za podjetja, za pošiljatelje masovne pošte ali za združevalce pošte od različnih uporabnikov, morajo spoštovati načelo preglednosti in nediskriminacije tako kar zadeva tarife kot z njimi povezane pogoje. Tarife se skupaj s povezanimi pogoji enako uporabljajo tako med različnimi tretjimi strankami kot med tretjimi strankami in izvajalci univerzalne storitve, ki opravljajo enakovredne storitve. Takšne tarife so na voljo tudi uporabnikom, zlasti posameznim uporabnikom ter malim in srednje velikim podjetjem, ki pošiljajo pošto pod podobnimi pogoji.“

7        V skladu s členom 2 Direktive 2008/6 so morale države članice najpozneje do 31. decembra 2010 sprejeti zakone in druge predpise, ki so potrebni za uskladitev s to direktivo.

 Belgijsko pravo

8        Člen 12 Direktive 97/67, kakor je bil spremenjen z Direktivo 2002/39, je bil v belgijski pravni red prenesen s členom 144.b zakona z dne 2. marca 1991 o reformi nekaterih javnih gospodarskih družb (Moniteur belge z dne 27. marca 1991, str. 6155), kakor je bil spremenjen s kraljevim odlokom z dne 7. oktobra 2002 (Moniteur belge z dne 25. oktobra 2002, str. 49053) in z zakonom z dne 13. decembra 2010 (Moniteur belge z dne 31. decembra 2010, str. 83267).

 Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje

9        Družba bpost je v Belgiji prvotna ponudnica poštnih storitev in je odgovorna zlasti za poštno distribucijo, ki obsega zlasti sprejem, usmerjanje, prenos in dostavo poštnih pošiljk njihovim naslovnikom.

10      Družba bpost ne ponuja storitev poštne distribucije samo širši javnosti, ampak tudi dvema posebnima skupinama strank, in sicer pošiljateljem masovne pošte (v nadaljevanju: pošiljatelji) in združevalcem.

11      Pošiljatelji so končni potrošniki storitev poštne distribucije. Opredelijo sporočilo, ki ga je treba poslati, in so tisti, ki povprašujejo po poštnih pošiljkah. Združevalci pa za pošiljatelje opravijo storitve sortiranja pred poštno distribucijo. V te storitve je lahko vključena tudi priprava pošte preden se ta odda družbi bpost (usmerjanje, tiskanje, vstavljanje v kuverto, opremljanje z nalepkami in naslovi ter odprava) in dostavo pošiljk (pobiranje pri pošiljateljih, razvrščanje in zlaganje pošiljk v poštne vreče, prevoz in oddaja na mestih, ki jih določi izvajalec poštnih storitev).

12      Družba bpost uporablja različne vrste tarif, med njimi tudi pogodbene tarife, ki so v razmerju do standardnih tarif, ki jih plačuje javnost, posebne tarife. Te posebne tarife so posledica dogovora med družbo bpost in zadevnimi strankami, s katerim se nekaterim strankam, ki v korist izvajalke poštnih storitev ustvarijo dogovorjeno višino letnega prometa, priznajo dogovorjeni popusti. Najpogostejši pogodbeni popusti so količinski rabati, ki so določeni glede na količino v zadevnem obdobju poslanih poštnih pošiljk, in operativni rabati, s katerimi se povrnejo stroški za nekatera opravila sortiranja in so protidajatev za stroške, ki niso nastali družbi bpost.

13      IBPT je na podlagi Direktive 97/67 nacionalni upravni organ v sektorju poštnih storitev.

14      Družba bpost je IBPT obvestila o spremembi sistema popustov za leto 2010 glede pogodbenih tarif za storitve distribucije naslovljenih oglasnih pošiljk in upravnih pošiljk. Te pošiljke so predstavljale približno 20 % letnega prometa družbe bpost v poštnem sektorju.

15      Ta nov sistem popustov je vseboval količinski rabat, izračunan na podlagi količine oddanih pošiljk, ki se je priznal tako pošiljateljem kot združevalcem. Vendar se rabat za zadnjenavedene ni izračunal na podlagi skupne količine pošiljk od vseh pošiljateljev, za katere so ti opravljali storitve, ampak na podlagi količine pošiljk, ki so jih poslali posamično za vsako od svojih strank (v nadaljevanju: količinski rabat po pošiljatelju).

16      Poleg količinskega rabata po pošiljatelju je nov sistem določal tudi operativni rabat, imenovan „Indirect Channel Rebate“. Ta rabat je ustrezal protidajatvi za stroške, ki družbi bpost niso nastali, ker so določena opravila poštne distribucije opravili združevalci.

17      IBPT je z odločbo z dne 20. julija 2011 ugotovil, da je družba bpost med drugim kršila obveznost prepovedi diskriminacije glede količinskih rabatov pri pogodbenih tarifah iz leta 2010.

18      IBPT je v tej odločbi družbi bpost očital, da je združevalce prikrajšala za najvišje rabate na količino oddanih pošiljk, čeprav je bila količina združenih pošiljk, ki so jih oddali, primerljiva s količino pošiljk, ki so jo oddali največji pošiljatelji. Zato naj bi bil ta sistem do združevalcev diskriminatoren.

19      Družba bpost je 23. septembra 2011 cour d’appel de Bruxelles predlagala, naj razglasi odločbo IBPT za nično.

20      Iz predložitvene odločbe izhaja, da se stranki iz postopka v glavni stvari ne strinjata glede področja uporabe člena 12, peta alinea, Direktive 97/67 in razlage, ki jo je Sodišče glede te določbe podalo v sodbi Deutsche Post in drugi (od C‑287/06 do C‑292/06, EU:C:2008:141).

21      Čeprav je to sodišče priznalo, da se področje uporabe člena 12, peta alinea, Direktive 97/67 po njegovi spremembi z Direktivo 2008/6 očitno ni spremenilo, ima vseeno dvome o tem, ali se ta določba brez razlikovanja nanaša tako na operativne kot na količinske rabate, ali pa so iz njenega področja uporabe izključeni količinski rabati.

22      V teh okoliščinah je cour d’appel de Bruxelles prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje postavilo ta vprašanja:

„1.      Ali je treba člen 12, peta alinea, Direktive 1997/67 […] razlagati tako, da določa prepoved diskriminacije, zlasti v odnosih med izvajalcem univerzalne storitve in združevalci, v zvezi z operativnimi rabati, ki jih dodeljuje ta izvajalec, pri čemer se za izključno količinske rabate še naprej uporablja člen 12, četrta alinea [te direktive]?

2.      Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali se z izključno količinskim rabatom upošteva prepoved diskriminacije iz člena 12, četrta alinea, [navedene direktive], če različne cene, ki jih uvaja, temeljijo na objektivnem dejavniku ob upoštevanju geografskega trga in upoštevnih storitev ter nimajo izključevalnega učinka ali učinka nagrajevanja zvestobe?

3.      Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen, ali se s količinskim rabatom, dodeljenim združevalcu, krši načelo prepovedi diskriminacije iz člena 12, peta alinea, [iste direktive], če po višini ni enak rabatu, dodeljenem pošiljatelju, ki odda enako število pošiljk, temveč je enak vsoti rabatov, dodeljenih vsem pošiljateljem, glede na število pošiljk posameznih pošiljateljev, katerih pošiljke je združil?“

 Vprašanja za predhodno odločanje

23      Najprej je treba ugotoviti, da se spor o glavni stvari nanaša na ničnostno tožbo, ki jo je družba bpost vložila zoper odločbo IBPT, s katero ji je ta naložil globo, ker je z uveljavitvijo količinskih rabatov po pošiljatelju kršila obveznosti prepovedi diskriminacije.

24      Vprašanje, ali spada ta rabat na področje uporabe člena 12, četrta alinea, Direktive 97/67 oziroma pete alinee istega člena, ni odločilno za nadzor zakonitosti odločbe, ki ga mora opraviti predložitveno sodišče.

25      Iz člena 12 Direktive 97/67 namreč izhaja, da je treba pri tarifi za vsako storitev, ki je del univerzalne storitve, spoštovati zlasti načelo prepovedi diskriminacije tako glede „tarif“ (četrta alinea), kot glede „posebnih tarif“ (peta alinea).

26      Iz tega izhaja, da presoja domnevno diskriminatornih količinskih rabatov, ki jih je dodeljevala družba bpost v letu 2010, ni odvisna od dejstva, ali spada ta rabat pod četrto ali pod peto alineo člena 12 Direktive 97/67.

27      V okviru te presoje je treba preveriti le, ali je zadevna praksa v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča, v skladu s katero načelo enakega obravnavanja zahteva, da se primerljivi položaji ne obravnavajo različno in da se različni položaji ne obravnavajo enako, razen če je taka obravnava objektivno utemeljena (sodbi Ruckdeschel in drugi, 117/76 in 16/77, EU:C:1977:160, točka 7, in Almer Beheer in Daedalus Holding, C‑441/12, EU:C:2014:2226, točka 47).

28      V teh okoliščinah je treba vsa vprašanja za predhodno odločanje skupaj v bistvu razumeti kot vprašanje, ali je treba načelo prepovedi diskriminacije pri poštnih tarifah iz člena 12 Direktive 97/67 razlagati tako, da nasprotuje takemu sistemu količinskih rabatov po pošiljatelju, kakršen je ta iz zadeve v glavni stvari.

29      V zvezi s tem je treba navesti, da so količinski rabati tarifna znižanja, katerih stopnja se povišuje s količino pripravljenih poštnih pošiljk v zadevnem obdobju.

30      Družba bpost trdi, da je bil količinski rabat po pošiljatelju s pogodbenimi tarifami za leto 2010 uveden zato, da bi se preprečilo prakso omejenega števila združevalcev, ki so zgolj zbirali pošiljke več pošiljateljev, zato da so bili upravičeni do višjih količinskih popustov, ne da bi pri tem izvedli kakršnokoli opravilo.

31      Kot je navedeno v točki 18 te sodbe, iz odločbe IBPT z dne 20. julija 2011 izhaja, da je ta organ ugotovil, da se s količinskim rabatom po pošiljatelju uvaja diskriminacijo med, prvič, velikimi pošiljatelji, ki so lahko upravičeni do višjih znižanj na količino pošiljk, oddanih družbi bpost, in drugič, združevalci, ki oddajo podobno količino pošiljk, vendar z njihovo združitvijo od različnih podjetij ali državnih organov.

32      Ni sporno, da če se količinski rabati izračunajo na podlagi letnega prometa vsakega posamičnega pošiljatelja, je pošiljatelj, ki družbi bpost odda mnogo večjo količino pošiljk, upravičen do višjega popusta od popusta, ki ga prejme združevalec, ki je oddal enako količino pošiljk, potem ko jih je združil od več pošiljateljev.

33      Čeprav je res, da je na podlagi take ugotovitve mogoče sklepati, da se s količinskim rabatom po pošiljatelju uvaja neenako obravnavanje pošiljateljev in združevalcev, pa v skladu s sodno prakso Sodišča, navedeno v točki 27 te sodbe, to različno obravnavanje pomeni s členom 12 Direktive 97/67 prepovedano diskriminacijo le, če, prvič, so pošiljatelji in združevalci na trgu poštne distribucije v podobnem položaju, in drugič, ni nobenega legitimnega razloga, s katerim bi se to različno obravnavanje lahko upravičilo.

34      Za določitev podlage, na kateri je treba opraviti primerjavo položajev pošiljateljev in združevalcev, je treba upoštevati dejstvo, da sistem, ki ga je družba bpost uvedla za leto 2010, obsega tako količinske kot operativne rabate.

35      Za ugotovitev morebitne diskriminacije združevalcev v okviru dodelitve količinskega rabata po pošiljatelju je treba primerjavo položaja pošiljateljev s položajem združevalcev omejiti, saj so zadnjenavedeni le zbirali pošiljke od določenega števila pošiljateljev in jim zaračunavali storitve poštne distribucije, ki jo zagotavlja družba bpost, s čimer so kompenzirali storitve sortiranja, zaradi katerih so bili upravičeni do operativnih rabatov.

36      Družba bpost in francoska vlada v stališčih ugotavljata, da je cilj količinskih rabatov spodbuditi povpraševanje na področju poštnih storitev, ki se trenutno soočajo z naraščajočim številom konkurenčnih načinov pošiljanja, zlasti po elektronski pošti.

37      V zvezi s tem je treba ugotoviti, da so pošiljatelji edini, ki lahko povečajo tako povpraševanje, saj so oni tisti, ki so „odgovorni za pošiljanje poštnih pošiljk“, kot je pojasnjeno z opredelitvijo pojma „pošiljatelj“ v členu 2, točka 16, Direktive 97/67.

38      Kadar pa združevalci družbi bpost oddajo pošto, ki so jo prej zbrali od različnih pošiljateljev, to ne pomeni povečanja skupne količine pošte v korist družbe bpost. Iz tega izhaja, da razen v izjemnem primeru, ko so ti združevalci tudi sami pošiljatelji, njihova dejavnost ne prispeva k povečanju količine pošte, oddane družbi bpost.

39      Poleg tega bi se lahko z uporabo sistema količinskih rabatov, ki je veljal pred letom 2010 in v skladu s katerim se je popust za združevalca izračunal na podlagi skupnega števila pošiljk od vseh pošiljateljev, za katere je opravljal storitve, ogrozilo cilj povečanja povpraševanja po poštnih storitvah.

40      Kot je generalna pravobranilka ugotovila v točkah 69 in 72 sklepnih predlogov, namreč pošiljatelj, ki ne pošilja dovolj poštnih pošiljk, da bi bil upravičen do količinskega rabata, ne bo dobil nobenega popusta na podlagi količinskega rabata, in to ne glede na to, ali se odloči, da bo te pošiljke sam dostavil družbi bpost, ali pa bo to nalogo zaupal združevalcu. V okviru sistema količinskih rabatov, ki je veljal pred letom 2010, pa je bil lahko isti pošiljatelj posredno upravičen do takega rabata za isto količino pošte, če se je odločil uporabiti storitve združevalca, ker je bila njegova pošta tako združena s pošto preostalih pošiljateljev, ki so uporabljali storitve istega združevalca.

41      V tem zadnjem primeru je bil pošiljatelj posredno upravičen do popusta, ne da bi povečal količino pošte, kar ga ni spodbudilo k temu, da bi v prihodnosti pošiljal več pošte. Zaradi takega položaja, ki je bil očitno v nasprotju s ciljem družbe bpost uvesti sistem količinskih rabatov, bi lahko ta družba zato, da bi zaščitila svoj finančni položaj, omejila ali celo ukinila tak sistem. Taka odločitev pa bi imela negativen učinek na povpraševanje po poštnih storitvah na splošno in zato na finančno ravnovesje družbe bpost.

42      Res je, da je Sodišče v sodbi Deutsche Post in drugi (EU:C:2008:141, točka 44) razsodilo, da člen 12 Direktive 97/67 nasprotuje temu, da se združevalcem, ki združujejo poštne pošiljke od več pošiljateljev, zavrne ugodnost posebnih tarif, ki jih nacionalni izvajalec univerzalne poštne storitve odobri pošiljateljem.

43      V okviru razlogovanja te odločbe pa je Sodišče med drugim zavrnilo trditev družbe Deutsche Post AG in nemške vlade, da bi dejstvo, da se združevalcem omogoči ugodnost ustreznih popustov, ogrozilo finančno ravnovesje družbe Deutsche Post AG (sodba Deutsche Post in drugi, EU:C:2008:141, točka 36).

44      V nasprotju s trditvami belgijske, italijanske in švedske vlade ter Evropske komisije se ta sodba v postopku v glavni stvari ne more uporabiti.

45      Zadeva, v kateri je bila izdana sodba Deutsche Post in drugi (EU:C:2008:141) se namreč ni nanašala na količinske, ampak na operativne rabate. V zvezi s tem je Sodišče v točki 37 navedene sodbe ugotovilo, da odobritev posebnih tarif združevalcem, kadar se lahko te tarife, ki upoštevajo stroške, do katerih ni prišlo v primerjavi s standardnimi storitvami, razumejo tako, da se od običajnih tarif razlikujejo le zaradi dejstva, da se stroški, do katerih dejansko ni prišlo, odtegnejo od teh tarif, ne vpliva na finančno stabilnost družbe Deutsche Post AG kot ponudnice univerzalnih poštnih storitev.

46      Sodišče je sklenilo, da če bi se izkazalo, da bi dodelitev popustov združevalcem, ki so bili v tem primeru odobreni le poslovnim strankam Deutsche Post AG, povzročila, da bi bili navedeni rabati prekomerni v primerjavi z nenastalimi stroški, bi bilo tej družbi omogočeno, da te popuste po potrebi zmanjša za vse tiste, ki so do njih upravičeni (sodba Deutsche Post in drugi, EU:C:2008:141, točka 38).

47      Čeprav se torej lahko pošiljatelji in združevalci znajdejo v primerljivem položaju, kar zadeva operativne rabate, kot izhaja iz sodbe Deutsche Post in drugi (EU:C:2008:141), ni nujno, da gre za tak primer tudi pri količinskih rabatih, kakršni so ti iz postopka v glavni stvari. Količinski rabati po pošiljatelju namreč pošiljatelje spodbujajo k temu, da družbi bpost oddajo čim več pošte, s čimer lahko ta uresničuje ekonomijo obsega. Dejavnost, ki jo izvajajo združevalci, pa ne prispeva k povečanju pošte, oddane družbi bpost, kot je bilo ugotovljeno v točki 38 te sodbe, in zato ne prispeva k uresničevanju ekonomije obsega te družbe.

48      Na podlagi navedenega je treba ugotoviti, da pošiljatelji in združevalci niso v primerljivem položaju, kar zadeva cilj sistema količinskih rabatov po pošiljatelju, to je spodbujanje povpraševanja na področju poštnih storitev, saj so le pošiljatelji tisti, ki jih ta sistem spodbuja k povečanju količine pošiljk, oddanih družbi bpost, in tako k povečanju prometa te ponudnice poštnih storitev. Zato različno obravnavanje teh dveh skupin zaradi uporabe sistema količinskih rabatov po pošiljatelju ne pomeni s členom 12 Direktive 97/67 prepovedane diskriminacije.

49      Zato je treba na vprašanje odgovoriti, da je treba načelo prepovedi diskriminacije pri tarifah iz člena 12 Direktive 97/67 razlagati tako, da ne nasprotuje sistemu količinskega rabata po pošiljatelju, kakršen je ta iz postopka v glavni stvari.

 Stroški

50      Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo:

Načelo prepovedi diskriminacije pri tarifah iz člena 12 Direktive 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 1997 o skupnih pravilih za razvoj notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitve, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2008/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008, je treba razlagati tako, da ne nasprotuje sistemu količinskega rabata po pošiljatelju, kakršen je ta iz postopka v glavni stvari.

Podpisi


* Jezik postopka: francoščina.