Language of document : ECLI:EU:C:2013:426

Združene zadeve od C‑457/11 do C‑460/11

Verwertungsgesellschaft Wort (VG Wort)

proti

Kyocera in drugim (C‑457/11)

in

Canon Deutschland GmbH (C‑458/11)

ter

Fujitsu Technology Solutions GmbH (C‑459/11)

in

Hewlett-Packard GmbH (C‑460/11)

proti

Verwertungsgesellschaft Wort (VG Wort)

(Predlogi za sprejetje predhodne odločbe,
ki jih je vložilo Bundesgerichtshof)

„Intelektualna in industrijska lastnina – Avtorska in sorodne pravice v informacijski družbi – Direktiva 2001/29/ES – Pravica reproduciranja – Pravično nadomestilo – Pojem ,reprodukcije na papirju ali podobnem mediju, ki se pridobijo z uporabo katere koli fotografske tehnike ali na kak drug način s podobnim učinkom‘ – Posledice neuporabe tehničnih ukrepov za preprečitev ali omejitev nedovoljenih dejanj – Posledice izrecnega ali implicitnega dovoljenja za kopiranje“

Povzetek – Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 27. junija 2013

1.        Približevanje zakonodaj – Avtorska pravica in sorodne pravice – Direktiva 2001/29 – Usklajevanje nekaterih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi – Časovna veljavnost – Dejanja uporabe del in drugih predmetov sorodnih pravic, storjena pred dnem izteka kora za prenos – Neuporaba direktive

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/29, člen 10(2))

2.        Približevanje zakonodaj – Avtorska pravica in sorodne pravice – Direktiva 2001/29 – Usklajevanje nekaterih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi – Pravica reproduciranja – Izjeme in omejitve – Pogoji – Pravično nadomestilo – Dovoljenje imetnika pravic za reproduciranje njegovega dela ali drugega predmeta sorodnih pravic – Nevplivanje

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/29, člen 5(2) in (3))

3.        Vprašanja za predhodno odločanje – Pristojnost Sodišča – Meje – Pristojnost nacionalnega sodišča – Ugotavljanje in presoja dejanskega stanja spora – Nujnost vprašanja za predhodno odločanje in upoštevnost predloženih vprašanj – Presoja nacionalnega sodišča – Očitno neupoštevna vprašanja in hipotetična vprašanja, postavljena v okoliščinah, ki izključujejo koristen odgovor – Vprašanja, ki niso povezana s predmetom spora o glavni stvari

(člen 267 PDEU)

4.        Približevanje zakonodaj – Avtorska pravica in sorodne pravice – Direktiva 2001/29 – Usklajevanje nekaterih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi – Pravica reproduciranja – Izjema privatnega razmnoževanja – Pravično nadomestilo – Neuporaba razpoložljivih tehničnih ukrepov za preprečevanje ali omejevanje nedovoljenih dejanj – Vpliv

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/29, člena 5(2)(b) in 6)

5.        Približevanje zakonodaj – Avtorska pravica in sorodne pravice – Direktiva 2001/29 – Usklajevanje nekaterih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi – Pravica reproduciranja – Izjeme in omejitve – Reprodukcije na papirju ali podobnem mediju, ki se pridobijo z uporabo katerekoli fotografske tehnike ali na kak drug način s podobnim učinkom – Pojem – Reprodukcije, izdelane s tiskalnikom in osebnim računalnikom, ki sta med seboj povezana – Vključitev

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/29, člen 5(2)(a))

6.        Približevanje zakonodaj – Avtorska pravica in sorodne pravice – Direktiva 2001/29 – Usklajevanje nekaterih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi – Pravica reproduciranja – Izjeme in omejitve – Reprodukcije na papirju ali podobnem mediju, ki se pridobijo z uporabo katerekoli fotografske tehnike ali na kak drug način s podobnim učinkom – Pravično nadomestilo – Reprodukcije, izdelane po posamičnem postopku prek verige naprav – Možnost držav članic, da uvedejo pristojbino, ki jo morajo plačati osebe, ki razpolagajo z napravo, ki neavtonomno prispeva k posamičnemu postopku reproduciranja – Pogoji

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/29, člen 5(2)(a))

1.        V obdobju od 22. junija 2001, dne začetka veljavnosti Direktive 2001/29 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi, do 22. decembra 2002, dne izteka roka za njen prenos, za dejanja uporabe del in drugih predmetov sorodnih pravic ne velja navedena direktiva. Iz njenega člena 10(2) je razvidno, da se ta direktiva uporablja brez vpliva na katera koli sklenjena dejanja in pridobljene pravice pred 22. decembrom 2002.

(Glej točki 27 in 29 ter točko 1 izreka.)

2.        V okviru izjeme ali omejitve, določene v členu 5(2) ali (3) Direktive 2001/29 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi, morebitno dejanje, s katerim je imetnik pravic dovolil reproduciranje svojega dela ali drugega predmeta sorodnih pravic, nikakor ne vpliva na pravično nadomestilo, ne glede na to, ali je to nadomestilo v skladu z določbo te direktive, ki se uporabi, določeno kot obvezno ali fakultativno.

(Glej točko 40 in točko 2 izreka.)

3.        Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 44.)

4.        Možnost uporabe tehničnih ukrepov iz člena 6 Direktive 2001/29 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi ne more povzročiti tega, da ne bi bilo mogoče uveljavljati pogoja pravičnega nadomestila iz člena 5(2)(b) te direktive.

Namen pravičnega nadomestila je namreč avtorjem nadomestiti škodo, ki jim nastane zaradi uvedbe izjeme privatnega razmnoževanja in posledične uporabe njihovih zaščitenih del brez njihovega dovoljenja. Države članice, in ne imetniki pravic, pa določijo izjemo privatnega razmnoževanja in za opravljanje takega razmnoževanja dovolijo uporabo del in drugih predmetov sorodnih pravic. Država članica, ki je z uvedbo te izjeme dovolila izdelavo privatnih kopij, je zato pristojna za zagotovitev pravilne uporabe navedene izjeme in s tem omejevanje dejanj, ki jih imetniki pravic niso dovolili. Med tehnične ukrepe, ki jih lahko imetniki pravic sprejmejo, je treba šteti tehnologije, naprave ali komponente, ki lahko zagotavljajo uresničevanje cilja izjeme privatnega razmnoževanja in preprečujejo ali omejujejo reproduciranje, ki ga države članice v okviru te izjeme niso dovolile. Zaradi prostovoljnosti uporabe teh tehničnih ukrepov tako njihova neuporaba ne more povzročiti tega, da ne bi bilo mogoče uveljavljati pravičnega nadomestila, čeprav taka možnost obstaja.

Lahko pa zadevna država članica določi, da je konkretna višina nadomestila, ki ga je treba plačati imetnikom pravic, odvisna od tega, ali se uporabijo tovrstni tehnični ukrepi, tako da bi se ti imetniki pravic dejansko spodbujali k njihovemu sprejetju in s tem k prostovoljni in pravilni uporabi izjeme privatnega razmnoževanja.

(Glej točke 49, 52, 53, od 56 do 59 in točko 3 izreka.)

5.        Besedno zvezo „reprodukcija na papirju ali podobnem mediju, ki se pridobi z uporabo katere koli fotografske tehnike ali na kak drug način s podobnim učinkom“ v smislu člena 5(2)(a) Direktive 2001/29 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi je treba razlagati tako, da zajema reprodukcije, izdelane s tiskalnikom ali osebnim računalnikom, kadar sta ti napravi med seboj povezani.

Če je namreč analogna upodobitev dela ali drugega predmeta sorodnih pravic zagotovljena, ni pomembno število postopkov ali narava tehnike ali tehnik, uporabljenih med postopkom zadevnega reproduciranja, vendar le, če različni elementi ali različne neavtonomne faze tega posamičnega postopka učinkujejo ali potekajo pod nadzorom iste osebe in so vse namenjene reproduciranju dela ali drugega predmeta sorodnih pravic na papir ali podobni medij. V teh okoliščinah člen 5(2)(a) Direktive 2001/29 ne nasprotuje temu, da se v okviru postopka, navedenega v besedilu te določbe, uporabljajo različne naprave, tudi digitalne naprave.

(Glej točke 70, 72, 80 in točko 4 izreka.)

6.        Načeloma mora oseba, ki je opravljala reproduciranje iz člena 5(2)(a) Direktive 2001/29 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi, financirati nadomestilo, ki se izplača imetnikom pravic. Vendar lahko države članice glede na praktične težave, s katerimi se srečujejo, po potrebi določijo pristojbino, ki jo morajo plačati osebe, ki razpolagajo z opremo, s katero se je opravilo navedeno razmnoževanje. Če so reprodukcije izdelane po posamičnem postopku prek verige naprav, lahko države članice uvedejo sistem, po katerem pravično nadomestilo plačajo osebe, ki razpolagajo z napravo, ki neavtonomno prispeva k posamičnemu postopku reproduciranja dela ali drugega predmeta sorodnih pravic na določen medij, saj imajo te osebe možnost stroške te pristojbine prevaliti na svoje stranke, pri čemer pa skupni znesek pravičnega nadomestila, ki ga je treba kot protidajatev za škodo, nastalo avtorju, plačati na koncu takega posamičnega postopka, v bistvu ne sme biti različen od zneska, določenega za reproduciranje z eno samo napravo.

(Glej točke 77, 78, 80 in točko 4 izreka.)