Sklep Sodišča (osmi senat) z dne 11. julija 2013 –
Luca

(Zadeva C‑430/12)

„Člen 99 Poslovnika – Socialna varnost – Svoboda opravljanja storitev – Uredba (EGS) št. 1408/71 – Člen 22 – Zdravstveno zavarovanje – Zdravstvene storitve, izvedene v drugi državi članici – Predhodno dovoljenje – Vračilo zavarovani osebi“

1.                     Vprašanja za predhodno odločanje – Dopustnost – Nujnost, da se Sodišču predloži dovolj natančna dejstva in pravni okvir (člen 267 PDEU; Statut Sodišča, člen 23; Poslovnik Sodišča, člen 94) (Glej točke od 17 do 19.)

2.                     Socialna varnost – Delavci migranti – Zdravstveno zavarovanje – Storitve, ki se opravijo v drugi državi članici – Člen 22(1)(c), (i), Uredbe št. 1408/71 –Neutemeljena zavrnitev dovoljenja – Obveznost vračila bolnišničnih stroškov v skladu z ureditvijo države članice zavarovane osebe – Znesek vračila, ki ga določa zakonodaja države v kateri so opravljene storitve – Možnost dodatnega vračila v primeru razlike med zneskoma – Omejitev kritja zagotovljenega z ureditvijo zdravstvenega zavarovanja v primeru utemeljene zavrnitve dovoljenja (člen 56 PDEU; Uredba Sveta št. 1408/71, člen 22(1)(c)(i)) (Glej točke od 26 do 29, 34 in izrek.)

3.                     Socialna varnost – Delavci migranti – Zdravstveno zavarovanje – Storitve, ki se opravijo v drugi državi članici – Nacionalna ureditev, ki brez izjem določa predhodno dovoljenje pristojne institucije za kritje zdravstvenih storitev izvedenih v drugi državi članici – Nedopustnost (člen 56 PDEU; Uredba Sveta št. 1408/71, člen 22(2), drugi odstavek) (Glej točke od 21 do 25, 30, 34 in izrek.)

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Curtea de Apel Bacau – Razlaga člena 56 PDEU in člena 22 Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 1, str. 35) kakor je bila spremenjena – Nacionalna ureditev, ki določa, da je treba za vračilo celotnega zneska za zdravstvene storitve, ki so bile izvedene v tujini, predhodno pridobiti dovoljenje – Določitev zneska vračila stroškov, nastalih v drugi državi članici, če dovoljenje ni bilo predhodno pridobljeno, v skladu z merili države članice, v kateri je oseba zavarovana.

Izrek

Člen 49 ES in člen 22 Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti, v različici, ki je bila spremenjena in posodobljena z Uredbo Sveta (ES) št. 118/97 z dne 2. decembra 1996, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 592/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008, načeloma ne nasprotujeta ureditvi države članice, ki za celoten prevzem stroškov za zdravstvene storitve, ki so bile izvedene v drugi državi članici zahteva, da je bilo prej pridobljeno dovoljenje. Vendar pa ta člena nasprotujeta taki ureditvi, če se razlaga tako, da v vsakem primeru izključuje, da pristojna institucija prevzame celotne stroške za te storitve, ki so bile izvedene brez predhodnega dovoljenja.

Če zavrnitev vračila zgolj zaradi neobstoja predhodnega dovoljena za stroške zdravstvenih storitev, ki so bile izvedene v drugi državi članici in ki jih je plačala zavarovana oseba, glede na posebne okoliščine ni utemeljena, mora pristojna institucija stroške za te storitve vrniti tej zavarovani osebi v višini, ki jo določa zakonodaja te države članice. Če je ta znesek nižji, kot bi bil tisti, ki ga določa veljavna zakonodaja države članice, v kateri je zavarovana oseba rezidentka, v primeru zdravstvenih storitev v slednji, mora poleg tega pristojna institucija odobriti dodatno vračilo v višini razlike med tema dvema zneskoma, v mejah resnično izkazanih stroškov.

Če je ta zavrnitev utemeljena, lahko zavarovana oseba na podlagi člena 49 ES zahteva le kritje, ki ga zagotavlja zdravstveno zavarovanje, po katerem je zavarovana.