SODBA SODIŠČA (tretji senat)
z dne 13. decembra 2012(*)
„Ničnostna tožba – Pravo institucij – Razpored plenarnih zasedanj Evropskega parlamenta za leti 2012 in 2013 – Protokola o določitvi sedežev institucij ter nekaterih organov, uradov, agencij in služb Evropske unije“
V združenih zadevah C‑237/11 in C‑238/11,
katerih predmet sta ničnostni tožbi na podlagi člena 263 PDEU, vloženi 17. maja 2011,
Francoska republika, ki jo zastopajo E. Belliard, skupaj z G. de Berguesom in A. Adamom, agenti,
tožeča stranka,
ob intervenciji
Velikega vojvodstva Luksemburg, ki ga zastopa C. Schiltz, agent,
intervenient,
proti
Evropskemu parlamentu, ki ga zastopajo C. Pennera in N. Lorenz, skupaj z E. Waldherr, agenti, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,
tožena stranka,
SODIŠČE (tretji senat),
v sestavi R. Silva de Lapuerta, v funkciji predsednice tretjega senata, K. Lenaerts, G. Arestis, T. von Danwitz (poročevalec) in D. Šváby, sodniki,
generalni pravobranilec: P. Mengozzi,
sodna tajnica: R. Şereş, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 5. junija 2012,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 6. septembra 2012,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Francoska republika s tožbama v zadevah C‑237/11 in C‑238/11 predlaga razglasitev ničnosti sklepov Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2011 o razporedu zasedanj Parlamenta za leti 2012 in 2013 (v nadaljevanju skupaj: izpodbijana sklepa).
Pravni okvir
2 Vlade držav članic so 12. decembra 1992 na podlagi člena 216 Pogodbe EGS, člena 77 Pogodbe ESPJ in člena 189 Pogodbe ESAE v medsebojnem soglasju sprejele sklep o določitvi sedežev institucij ter nekaterih organov in oddelkov Evropskih skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 1, str. 223, v nadaljevanju: sklep iz Edinburga).
3 Na medvladni konferenci, na kateri je bila sprejeta Amsterdamska pogodba, je bilo odločeno, da se besedilo sklepa iz Edinburga vključi v Protokol št. 12, priložen k PEU, PES ter k pogodbama ESPJ in ESAE.
4 Zdaj Protokol št. 6, priložen k PEU in PDEU, in Protokol št. 3, priložen k Pogodbi ESAE, o določitvi sedežev institucij ter nekaterih organov, uradov, agencij in služb Evropske unije (v nadaljevanju: protokola o sedežih institucij) v edinem členu, točka (a), ki je enak členu 1(a) sklepa iz Edinburga, določata:
„Evropski parlament ima sedež v Strasbourgu, kjer poteka 12 mesečnih plenarnih zasedanj, vključno s proračunskim. Dodatna plenarna zasedanja potekajo v Bruslju. Odbori Evropskega parlamenta se sestajajo v Bruslju. Generalni sekretariat Evropskega parlamenta in njegove službe ostajajo v Luxembourgu.“
Dejansko stanje
5 Na konferenci predsednikov sta bila 3. marca 2011 sprejeta dva osnutka razporeda zasedanj za leti 2012 in 2013. Za oktober 2012 sta bili v osnutku določeni dve plenarni zasedanji, in sicer prvo od 1. do 4. oktobra in drugo od 22. do 25. oktobra. Tudi za oktober 2013 sta bili v osnutku določeni dve plenarni zasedanji, in sicer prvo od 30. septembra do 3. oktobra in drugo od 21. do 24. oktobra.
6 Evropski poslanec Fox je 7. marca 2011 predlagal dve spremembi navedenih osnutkov, sprejetih na konferenci predsednikov.
7 Prvi predlog spremembe, ki se je nanašal na leto 2012, je določal:
„Razpored zasedanj za 2012 je treba spremeniti tako:
– zasedanje za 40. teden (od 1. do 4. oktobra) naj se ukine;
– drugo oktobrsko zasedanje (od 22. do 25. oktobra) naj se razdeli na dve različni zasedanji:
– prvo zasedanje: 22. in 23. oktobra;
– drugo zasedanje: 25 in 26 oktobra.“
8 Predlog druge spremembe, ki se je nanašal na leto 2013, je določal:
„Razpored zasedanj za 2013 je treba spremeniti tako:
– zasedanje za 40. teden (od 30. septembra do 3. oktobra) naj se ukine;
– drugo oktobrsko zasedanje (od 21. do 24. oktobra) naj se razdeli na dve različni zasedanji:
– prvo zasedanje: 21. in 22. oktobra;
– drugo zasedanje: 24. in 25. oktobra.“
9 Prvi predlog spremembe, ki se nanaša na razpored zasedanj za leto 2012, je bil sprejet s 357 glasovi za, 255 glasovi proti in 41 vzdržanimi glasovi.
10 V teh okoliščinah tako spremenjeni razpored zasedanj za leto 2012 določa, da bosta oktobrski plenarni zasedanji potekali v istem tednu tega meseca, in sicer 22. in 23. oktobra ter nato 25. in 26. oktobra.
11 Drugi predlog spremembe, ki se nanaša na razpored zasedanj za leto 2013, je bil sprejet s 356 glasovi za, 253 glasovi proti in 35 vzdržanimi glasovi.
12 V teh okoliščinah tako spremenjeni razpored zasedanj za leto 2013 določa, da bosta oktobrski plenarni zasedanji potekali v istem tednu tega meseca, in sicer 21. in 22. oktobra ter nato 24. in 25. oktobra.
13 Francoska republika je, ker je menila, da sta sklepa, ki sta bila sprejeta po teh spremembah na seji Parlamenta 9. marca 2011, v nasprotju s protokoloma o sedežih institucij, vložila to tožbo.
Postopek pred Sodiščem in predlogi strank
14 S sklepom predsednika Sodišča z dne 21. septembra 2011 je bila Velikemu vojvodstvu Luksemburg dovoljena intervencija v podporo predlogom Francoske republike v zadevah C‑237/11 in C‑238/11.
15 S sklepom predsednika Sodišča z dne 9. januarja 2012 sta bili zadevi C‑237/11 in C‑238/11 združeni za ustni postopek in izdajo sodbe.
16 Francoska vlada Sodišču predlaga, naj:
– izpodbijana sklepa razglasi za nična;
– Parlamentu naloži plačilo stroškov.
17 Parlament Sodišču predlaga, naj:
– tožbi zavrže kot nedopustni;
– podredno, tožbi zavrne kot neutemeljeni in
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
18 Veliko vojvodstvo Luksemburg Sodišču predlaga, naj:
– izpodbijana sklepa razglasi za nična;
– Parlamentu naloži plačilo stroškov.
Tožba
Dopustnost
19 Parlament izpodbija dopustnost tožb, ker je glasovanje o njegovi razporeditvi zasedanj notranji organizacijski akt, ki ga ni mogoče „izpodbijati“ v smislu člena 263 PDEU.
20 V zvezi s tem v skladu z ustaljeno sodno prakso zadošča ugotoviti, da je vprašanje, ali se izpodbijana sklepa nanašata izključno na notranjo organizacijo Parlamenta ali pa imata pravne učinke na tretje osebe, neločljivo povezano s presojo njune vsebine in torej z vsebinsko presojo tožb, zato je treba tožbi vsebinsko obravnavati (sodbe z dne 10. februarja 1983 v zadevi Luksemburg proti Parlamentu, 230/81, Recueil, str. 255, točka 30; z dne 22. septembra 1988 v združenih zadevah Francija proti Parlamentu, 358/85 in 51/86, Recueil, str. 4821, točka 15, in z dne 28. novembra 1991 v združenih zadevah Luksemburg proti Parlamentu, C‑213/88 in C‑39/89, Recueil, str. I‑5643, točka 16).
Utemeljenost
Trditve strank
21 Francoska republika navaja en sam tožbeni razlog za razglasitev ničnosti, s katerim trdi, da izpodbijana sklepa kršita protokola o sedežih institucij in torej nista v skladu s sodbo z dne 1. oktobra 1997 v zadevi Francija proti Parlamentu (C‑345/95, Recueil, str. I‑5215). Parlament naj bi s tema sklepoma ukinil eno od dvanajstih mesečnih plenarnih zasedanj, ki morajo biti vsako leto opravljena v Strasbourgu (Francija).
22 Na prvem mestu Francoska republika meni, da je Parlament zavezan s svojo prakso glede trajanja zasedanj, določenega v protokolih o sedežih institucij. Parlament naj s tem, da je določil, da se dve od dvanajstih plenarnih zasedanj skrajšata s štirih na dva dni in da se opravita v istem tednu oktobra, tudi ne bi upošteval dela vsebine teh protokolov.
23 Na drugem mestu Francoska republika trdi, da zasedanja, določena za oktober, niso v skladu z „rednim ritmom“, v katerem morajo potekati plenarna zasedanja v skladu z zgoraj navedeno sodbo Francija proti Parlamentu z dne 1. oktobra 1997, točka 29.
24 Na tretjem mestu Francoska republika trdi, da je Sodišče v navedeni sodbi ugotovilo, da je mogoče za dodatna plenarna zasedanja določiti drug kraj dela le, če ima Parlament dvanajst rednih plenarnih zasedanj v Strasbourgu.
25 Na zadnjem mestu Francoska republika meni, da Parlament v utemeljitev izpodbijanih sklepov ne more navajati argumentov, ki se navezujejo na notranjo organizacijo dela.
26 Parlament najprej odgovarja, da v protokolih o sedežih institucij ni določeno trajanje mesečnega plenarnega zasedanja.
27 Nasprotno, iz točk 15 in 16 sodbe z dne 10. julija 1986 v zadevi Wybot (149/85, Recueil, str. 2391) izhaja, da je določitev trajanja zasedanj v pristojnosti, ki jo ima Parlament, glede ureditve notranje organizacije. Čeprav se ta sodba vsekakor nanaša na trajanje letnega zasedanja, naj ne bi bilo nobenega razloga, ki bi omogočal drugačno sklepanje, kar zadeva določitev trajanja mesečnih plenarnih zasedanj. Ker trajanje plenarnega zasedanja ni izrecno določeno, naj bi ga Parlament lahko prosto določil na podlagi člena 232 PDEU.
28 Parlament meni tudi, da je treba člen 341 PDEU, ki določa, da se zgolj „[s]edež institucij Unije […] določi v medsebojnem soglasju vlad držav članic“, razlagati ozko.
29 Tako naj bi Sodišče v točki 32 zgoraj navedene sodbe Francija proti Parlamentu z dne 1. oktobra 1997 priznalo, da države članice ne posegajo v pristojnost Parlamenta za ureditev notranje organizacije s tem, da mu nalagajo nekatere omejitve pri organizaciji dela, ker so te omejitve neločljivo povezane s potrebo po določitvi njegovega sedeža, pri čemer se ohrani več krajev dela Parlamenta.
30 Vendar naj določitev trajanja mesečnih plenarnih zasedanj ne bi bila nujna za določitev sedeža institucije, tako da naj bi bila v izključni pristojnosti Parlamenta. V teh okoliščinah naj države članice ne bi bile pristojne za določanje trajanja plenarnih zasedanj v protokolih o sedežih institucij, saj ga lahko prosto določi Parlament na podlagi člena 232 PDEU.
31 Parlament nazadnje trdi, da je treba protokola o sedežih institucij razlagati tako, da se zagotovi polni učinek pristojnosti Parlamenta za ureditev notranje organizacije.
32 Na prvem mestu Parlament v zvezi s tem navaja, da ga glede trajanja plenarnih zasedanj prejšnja praksa ne zavezuje. Glede na bistvene spremembe, do katerih je od leta 1992 prišlo na področju pristojnosti, sestave in delovanja te institucije, naj namreč ne bi bilo mogoče zahtevati, da ta pri sprejemu sklepa iz Edinburga ohrani prejšnjo prakso. Parlament v tem okviru opozarja, da se je število dodatnih plenarnih zasedanj v Bruslju stalno in bistveno zmanjševalo. Čeprav je bilo od leta 1999 do leta 2004 število dodatnih letnih plenarnih zasedanj med šest in osem, je bilo od leta 2004 do leta 2009 to število zmanjšano na šest, leta 2010 in 2011 na pet ter leta 2012 in 2013 na štiri. To zmanjšanje števila navedenih zasedanj naj bi enako kot izpodbijana sklepa odražalo spremembe v delovanju Parlamenta. Število sestankov odborov te institucije naj bi se namreč postopno večalo, ker se zdaj na odborih opravi več dejavnosti Parlamenta kot na plenarnih sejah.
33 Na drugem mestu Parlament z izpodbijanima sklepoma želi zmanjšati vpliv kraja sedeža na svoje delovanje. Polni učinek njegove pristojnosti za ureditev notranje organizacije naj bi tako pomenil, da lahko omeji nevšečnosti, ki so posledica več krajev dela. Zato naj bi bil pristojen za zmanjšanje ekonomskih, transportnih in ekoloških težav, ki so posledica tega položaja, z organizacijo dveh plenarnih zasedanj v istem tednu. Parlament v zvezi s tem navaja, da so stroški, ki so posledica geografske oddaljenosti dveh krajev dela, približno 160 milijonov EUR in da je bilo ocenjeno, da je bilo z dvema zasedanjema, ki sta bili opravljeni v Bruslju namesto v Strasbourgu septembra 2008, privarčevanih približno 2,5 milijona EUR.
34 Na tretjem mestu Parlament opozarja, da se izpodbijana sklepa za zadevni leti nanašata le na dve od dvanajstih plenarnih zasedanj. Poleg tega, ker v avgustu ni plenarnih zasedanj, naj bi bilo vsekakor treba opraviti dve zasedanji v oktobru. Parlament v zvezi s tem glede proračunskega zasedanja, ki mora biti opravljeno v tem mesecu, pojasnjuje, da je treba, čeprav proračunska plenarna seja ni niti odvečna niti nepomembna, upoštevati, da proračunski postopek traja le nekaj ur zasedanja. Parlament nazadnje poudarja, da je skrb Francoske republike, da bo prišlo do splošnega zmanjšanja trajanja mesečnih plenarnih zasedanj, zgolj hipotetična.
35 Veliko vojvodstvo Luksemburg v intervencijskih vlogah med drugim trdi, prvič, da Parlament s sprejetjem izpodbijanih sklepov ne izvaja svoje pristojnosti glede ureditve notranje organizacije za izboljšanje svojega delovanja, ampak v resnici želi vplivati na določitev svojega sedeža. Ta država članica, drugič, opozarja na razliko med mesečnimi plenarnimi zasedanji v Strasbourgu in dodatnimi plenarnimi zasedanji, ki jih Parlament lahko opravi v Bruslju. Ta različna zasedanja, ki se razlikujejo tudi v trajanju, saj morajo biti tista v Bruslju krajša, naj ne bi bila zamenljiva. Navedena država članica meni, da je treba plenarni zasedanji, ki sta z izpodbijanima sklepoma določeni za oktober 2012 in 2013, šteti za eno samo mesečno zasedanje. V teh okoliščinah naj bi bilo število mesečnih plenarnih zasedanj v Strasbourgu zmanjšano na enajst, s čimer naj bi bila kršena protokola o sedežih institucij.
Presoja Sodišča
36 Najprej je treba spomniti na ugotovitve, ki izhajajo iz zgoraj navedene sodbe Francija proti Parlamentu z dne 1. oktobra 1997. Čeprav se ta sodba nanaša na razlago sklepa iz Edinburga, je treba poudariti, da je bil ta sklep brez sprememb povzet v protokolih o sedežih institucij. Poleg tega, ne le da se stranki strinjata glede upoštevnosti te sodbe za namene obravnavane zadeve, ampak z njo tudi podpirata svoje različne poglede.
37 Ta sodba temelji na ugotovitvah, ki se nanašajo na razmerje med pristojnostjo držav članic glede določanja sedeža Parlamenta in pristojnostjo Parlamenta glede notranje organizacije.
38 Sodišče je glede pristojnosti držav članic, da določijo kraj sedeža Parlamenta, presodilo, da izvajanje te pristojnosti ne zajema le obveznosti določiti kraj sedeža Parlamenta, ampak – glede na to, da je krajev dela več – tudi pristojnost za opredelitev tega pojma z navedbo dejavnosti, ki morajo tam potekati (glej zgoraj navedeno sodbo Francija proti Parlamentu z dne 1. oktobra 1997, točka 24).
39 Sodišče je v zvezi s tem ugotovilo, da so države članice želele določiti, da je sedež Parlamenta, določen v Strasbourgu, kraj, v katerem se navedena institucija pretežno sestaja na rednih plenarnih zasedanjih, zato so določile zavezujoče število zasedanj, ki morajo potekati tam, in to, da mora biti plenarna seja, na kateri Parlament izvaja svoje pristojnosti v zvezi s proračunom, opravljena na enem od rednih plenarnih zasedanj, ki potekajo na sedežu institucije (glej zgoraj navedeno sodbo Francija proti Parlamentu z dne 1. oktobra 1997, točki 25 in 28).
40 Sodišče je glede na te ugotovitve razsodilo, da je treba sklep iz Edinburga razlagati tako, da določa sedež Parlamenta kot kraj, kjer mora v rednem ritmu potekati dvanajst rednih plenarnih zasedanj navedene institucije, vključno z zasedanji, na katerih mora Parlament izvajati proračunske pristojnosti, ki jih ima v skladu s Pogodbo. Sodišče je ugotovilo tudi, da je za dodatna plenarna zasedanja mogoče določiti drug kraj dela le, če ima Parlament dvanajst rednih plenarnih zasedanj v Strasbourgu, kjer je sedež institucije (glej zgoraj navedeno sodbo Francija proti Parlamentu z dne 1. oktobra 1997, točka 29).
41 Sodišče je ugotovilo tudi, da države članice s tem, da so tako določile sedež Parlamenta, niso posegle v njegovo pristojnost za ureditev notranje organizacije. Sodišče namreč meni, da čeprav sme Parlament na podlagi navedene pristojnosti za ureditev notranje organizacije sprejemati ustrezne ukrepe za zagotovitev dobrega delovanja in poteka svojih postopkov, mora pri teh sklepih upoštevati pristojnost držav članic za določitev sedeža (glej zgoraj navedeno sodbo Francija proti Parlamentu z dne 1. oktobra 1997, točki 30 in 31).
42 Države članice pa morajo pri izvajanju svoje pristojnosti glede določitve sedeža institucij spoštovati pristojnosti Parlamenta za ureditev notranje organizacije in nadzorovati, da taka določitev ne ovira dobrega delovanja te institucije. Sodišče je v zvezi s tem ugotovilo, da so omejitve, ki so za Parlament določene na podlagi sklepa iz Edinburga, nujne zaradi potrebe po določitvi njegovega sedeža, pri čemer se ohrani več krajev dela Parlamenta, in niso v nasprotju s splošno prakso Parlamenta (glej zgoraj navedeno sodbo Francija proti Parlamentu z dne 1. oktobra 1997, točka 32 in navedena sodna praksa).
43 Glede na te ugotovitve je treba preučiti, ali je Parlament, kot trdi Francoska republika, kršil protokola o sedežih institucij, ker je za leti 2012 in 2013 določil, da se izmed desetih mesečnih plenarnih zasedanj, ki potekajo vsak mesec razen avgusta in oktobra, dve plenarni zasedanji opravita v istem tednu oktobra, pri čemer vsako od njiju traja dva dni.
44 V zvezi s tem ni sporno, da se je Parlament po spremembah, ki jih je predlagal evropski poslanec Fox, z izpodbijanima sklepoma, oddaljil od osnutkov, sprejetih na konferenci predsednikov, v delu v katerem se ta nanašata na mesečni plenarni zasedanji, predvideni za leti 2012 in 2013.
45 V osnutkih, sprejetih na konferenci predsednikov, je bilo predvideno, da bodo plenarne seje potekale v Strasbourgu vsak mesec enkrat, razen v avgustu, ko seja ni predvidena, in v oktobru, ko sta predvideni dve seji. Tako bi te seje morale v letu 2012 potekati od 1. do 4. oktobra in od 22. do 25. oktobra, v letu 2013 pa od 30. septembra do 3.oktobra ter od 21. do 24. oktobra.
46 Ti osnutki razporeda so bili v skladu s prakso institucije glede neobstoja plenarnega zasedanja v avgustu, pri čemer je treba to zasedanje torej opraviti v drugem mesecu istega leta, tako da se doda zasedanju, ki je že določeno za ta drugi mesec, in glede trajanja mesečnih plenarnih zasedanj. Kot sta se stranki strinjali na obravnavi, taka zasedanja v skladu z običajno prakso Parlamenta trajajo štiri dni, torej od 17. ure v ponedeljek do 17. ure v četrtek.
47 Kot izhaja iz izpodbijanih sklepov, sta bili mesečni plenarni zasedanji za leto 2012, ki sta bili prej določeni za obdobje od 1. do 4. oktobra in od 22. do 25. oktobra, nadomeščeni z dvema zasedanjema, ki naj bi potekali v istem tednu, in sicer 22. in 23. oktobra ter 25. in 26. oktobra. Prav tako sta bili mesečni plenarni zasedanji za leto 2013, ki sta bili prej določeni za obdobje od 30. septembra do 3. oktobra in od 21. do 24. oktobra, nadomeščeni z zasedanjema, ki naj bi potekali v istem tednu, in sicer 21. in 22. oktobra ter 24. in 25. oktobra.
48 Ugotoviti je treba, da plenarni zasedanji, ki sta v izpodbijanih sklepih tako določeni za oktober 2012 in oktober 2013, ne ustrezata zahtevam, ki izhajajo iz protokolov o sedežih institucij.
49 Na prvem mestu je treba obravnavati nastanek izpodbijanih sklepov, besedilo predlogov sprememb, na podlagi katerih sta bila sprejeta ta sklepa, in prakso Parlamenta.
50 Najprej, na podlagi branja osnutkov, sprejetih na konferenci predsednikov ter navedenih v točki 5 in 45 te sodbe, je očitno, da se osnutek razporeda plenarnih zasedanj, določen za oktober 2012 in oktober 2013, jasno razlikuje od razporeda, določenega v izpodbijanih sklepih.
51 Dalje, iz besedila predlogov sprememb, na podlagi katerih sta bila sprejeta izpodbijana sklepa, je razvidno, da je bil njun namen „ukinitev“ prvega plenarnega zasedanja, predlaganega za oktober 2012 in oktober 2013, in „razdelitev“ drugega zasedanja „na dva dela“.
52 V skladu z besedilom teh predlogov sprememb je bilo treba eno izmed dveh štiridnevnih zasedanj, predvidenih za oktober obeh zadevnih let, izbrisati, drugo pa razdeliti na dve dvodnevni zasedanji.
53 Tako razumevanje izpodbijanih sklepov je podkrepljeno s prakso Parlamenta, kot je razvidno iz dnevnega reda sej za 22. in 23. oktober 2012 ter 25. in 26. oktober 2012.
54 Iz dnevnega reda teh zasedanj namreč izhaja, da je prvo od njiju potekalo v ponedeljek, 22. oktobra, od 17. do 23. ure, in v torek, 23. oktobra, od 8.30 do 23. ure, drugo pa v četrtek, 25. oktobra, od 9. do 23. ure, in v petek, 26. oktobra, od 9. ure do 13.30.
55 Dve plenarni zasedanji, ki sta na novo določeni za leto 2012, tako ne ustrezata trajanju enega samega rednega plenarnega zasedanja, kot je določeno za druge mesece leta 2012. Ta zasedanja se namreč na splošno začnejo v ponedeljek, ko trajajo od 17. do 23. ure, se nadaljujejo v torek od 9. do 23. ure in v sredo od 9. do 23. ure ter se zaključijo v četrtek, ko trajajo od 9. do 17. ure.
56 Iz te primerjave razporedov izhaja, da izpodbijana sklepa objektivno pomenita, da se v oktobru 2012 in oktobru 2013 pomembno zmanjša čas, ki ga Parlament lahko nameni razpravam ali posvetovanjem. Čas, ki je dejansko razpoložljiv za zasedanja v tem mesecu, je v primerjavi z rednimi plenarnimi zasedanji namreč zmanjšan za več kot polovico.
57 Na drugem mestu iz zgoraj navedene sodbe Francija proti Parlamentu z dne 1. oktobra 1997, točka 29, izhaja, da je sedež Parlamenta kraj, kjer mora v rednem ritmu potekati „dvanajst rednih plenarnih zasedanj“ te institucije, in da je treba teh dvanajst zasedanj razlikovati od „dodatnih plenarnih zasedanj“, ki jih je mogoče določiti le, če Parlament dejansko opravi ta prvonavedena zasedanja.
58 Na podlagi te razlike je mogoče domnevati, da zasedanje ustreza kategoriji „rednih plenarnih zasedanj“, če je enakovredno drugim rednim mesečnim zasedanjem, določenim v skladu s protokoloma o sedežih institucij, med drugim glede trajanja.
59 Vendar kot izhaja iz ugotovitev, navedenih v točkah od 54 do 56 te sodbe, oktobrska zasedanja za leti 2012 in 2013 glede trajanja niso enakovredna drugim rednim mesečnim zasedanjem, ki jih določata ta sklepa.
60 Na tretjem mestu mora Parlament glede svoje trditve, ki se nanaša na pristojnost za ureditev notranje organizacije, to pristojnost, čeprav jo nesporno ima, izvajati, kot je bilo opozorjeno v točki 41 te sodbe, ob spoštovanju pristojnosti držav članic, da določijo sedež te institucije, ker protokola o sedežih institucij temeljita na vzajemnem spoštovanju pristojnosti držav članic in Parlamenta.
61 Vsekakor je treba poudariti, da Parlament med postopkom pred Sodiščem ni predložil dokazov, ki se nanašajo na izvajanje njegove pristojnosti za ureditev notranje organizacije in ki bi lahko kljub stalnemu večanju njegovih pristojnosti utemeljili pomembno skrajšanje trajanja dveh plenarnih zasedanj v oktobru 2012 in oktobru 2013 v primerjavi z ostalimi desetimi mesečnimi plenarnimi zasedanji in prakso Parlamenta.
62 Glede trditve, ki se nanaša na povečanje števila sestankov odborov Parlamenta in dejavnosti, ki jih zdaj opravljajo ti odbori, je treba poudariti, da tako povečanje, ki ga je mogoče v veliki meri pojasniti z navedenim stalnim večanjem pristojnosti Parlamenta, ne pojasnjuje niti tega, v katerem delu se je delo, ki ga je treba opraviti na plenarnih zasedanjih, zmanjšalo, niti razlogov, zakaj naj bi tako povečanje dela odborov vplivalo prav na plenarni zasedanji v oktobru.
63 Parlamentu namreč ni uspelo pojasniti razlogov, iz katerih je bilo trajanje drugega plenarnega zasedanja v oktobru 2012, kakor je predvideno v osnutku, ki je bil sprejet na konferenci predsednikov, skrajšano na zgolj dan in pol.
64 Kot je v točki 69 sklepnih predlogov navedel generalni pravobranilec, predstavnik Parlamenta, ki je bil o tem zaslišan na obravnavi, ni navedel razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče domnevati, da bo dnevni red drugega zasedanja, določenega za oktober, manj obsežen, pri čemer je celo priznal, da Parlament ob glasovanju o razporedu ne more predvideti vsebine dnevnega reda različnih zasedanj.
65 Skrajšanje trajanja prvega plenarnega zasedanja na dan in pol z obrazložitvijo, navedeno v sklepu, da naj bi bilo proračunsko zasedanje v prihodnje lahko v praksi opravljeno v kratkem času, je v nasprotju s pomembnostjo proračunskega zasedanja.
66 Pomembnost proračunskega zasedanja je namreč poudarjena s tem, da je v protokolih o sedežih institucij to zasedanje navedeno izrecno. Kakor izhaja iz zgoraj navedene sodbe Francija proti Parlamentu z dne 1. oktobra 1997, točka 28, so vlade držav članic s tem, da so določile, da se proračunsko zasedanje opravi v Strasbourgu, želele določiti, da mora Parlament svoje pristojnosti v zvezi s proračunom izvajati na plenarni seji, opravljeni na enem od rednih plenarnih zasedanj, ki potekajo na sedežu te institucije.
67 V zvezi s tem zadošča ugotoviti, da so od razglasitve navedene sodbe proračunske pristojnosti Parlamenta stalno naraščale.
68 Izvajanje proračunske pristojnosti Parlamenta na plenarni seji je torej, kot je potrdil Parlament, temelj demokracije v Evropski uniji in ga je zato treba opraviti z vso pozornostjo, natančnostjo in predanostjo, ki ga taka odgovornost zahteva. Izvajanje te pristojnosti med drugim zahteva javno razpravo na plenarni seji, ki državljanom Unije omogoča, da se seznanijo z različnimi izraženimi političnimi nazori in da si torej ustvarijo politično mnenje o delovanju Unije.
69 V teh okoliščinah trditve Parlamenta, ki se nanaša na zgoraj navedeno sodbo Wybot, ni mogoče sprejeti, ker določitve plenarnih zasedanj za oktober 2012 in oktober 2013 ni mogoče upravičiti z izvajanjem pristojnosti za ureditev notranje organizacije za določitev trajanja mesečnih plenarnih zasedanj. Iz te ugotovitve izhaja tudi, da sta v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 20 te sodbe, ti tožbi utemeljeni.
70 Nazadnje je treba ugotoviti, da čeprav so trditve glede nevšečnosti in stroškov zaradi več krajev dela Parlamenta, ki jih ta navaja v okviru obravnavanega spora, razumne, pa ni naloga ne Parlamenta ne Sodišča reševati te težave, ampak – če je to potrebno – imajo to možnost države članice v okviru izvajanja svojih pristojnosti za določitev sedeža institucij.
71 Glede na navedeno je treba ugotoviti, da dveh plenarnih zasedanj, ki sta z izpodbijanima sklepoma določeni za oktober 2012 in oktober 2013, ni mogoče šteti za dve mesečni plenarni zasedanji v smislu protokolov o sedežih institucij.
72 Zato je treba izpodbijana sklepa razglasiti za nična, ker ne določata dvanajstih mesečnih plenarnih zasedanj v Strasbourgu za leti 2012 in 2013.
Stroški
73 V skladu s členom 138(1) Poslovnika se plačilo stroškov naloži neuspeli stranki. Ker Parlament s svojimi razlogi ni uspel, Francoska republika pa je predlagala, da se mu naloži plačilo stroškov, je treba Parlamentu naložiti plačilo stroškov. Na podlagi uporabe člena 140(1) Poslovnika Veliko vojvodstvo Luksemburg, ki je interveniralo v sporu, nosi svoje stroške.
Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo:
1. Sklepa Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2011 o razporedu zasedanj Parlamenta za leti 2012 in 2013 se razglasita za nična, ker ne določata dvanajstih mesečnih plenarnih zasedanj v Strasbourgu za leti 2012 in 2013.
2. Evropskemu parlamentu se naloži plačilo stroškov.
3. Veliko vojvodstvo Luksemburg nosi svoje stroške.
Podpisi