Zadeva C‑205/11 P
Fédération internationale de football association (FIFA)
proti
Evropski komisiji
„Pritožba – Razširjanje televizijskih programov – Direktiva 89/552/EGS – Člen 3a – Ukrepi, ki jih je Združeno kraljestvo sprejelo v zvezi z dogodki velikega družbenega pomena za to državo članico – Svetovno prvenstvo v nogometu – Sklep, ki ukrepe razglaša za združljive s pravom Unije – Obrazložitev – Členi 43 ES, 49 ES in 86 ES – Lastninska pravica“
Povzetek – Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 18. julija 2013
1. Svoboda opravljanja storitev – Dejavnosti razširjanja televizijskih programov – Direktiva 89/552 – Določitev dogodkov velikega družbenega pomena – Merila presoje – Široka diskrecijska pravica držav članic
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 97/36, člen 1; Direktiva Sveta 89/552, člen 3a)
2. Svoboda opravljanja storitev – Dejavnosti razširjanja televizijskih programov – Direktiva 89/552 – Določitev dogodkov velikega družbenega pomena – Pristojnost držav članic – Nadzor, ki ga opravlja Komisija – Omejitev na očitne napake pri presoji – Preučitev učinkov, ki presegajo neizogibne omejitve načel Unije
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 97/36, člen 1; Direktiva Sveta 89/552, člen 3a)
3. Svoboda opravljanja storitev – Dejavnosti razširjanja televizijskih programov – Direktiva 89/552 – Dogodki velikega pomena – Pojem – Omejitev le na končnico svetovnega nogometnega prvenstva – Neobstoj – Dogodek, ki se deli na različne tekme in faze, ki vse niso dogodek velikega pomena
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 97/36, uvodna izjava 18; Direktiva Sveta 89/552, člen 3a)
4. Svoboda opravljanja storitev – Dejavnosti razširjanja televizijskih programov – Direktiva 89/552 – Dogodki velikega pomena – Razlogi, zaradi katerih je mogoče šteti, da je končnica svetovnega nogometnega prvenstva velikega pomena v specifičnem kontekstu države članice – Obveznost te države članice, da te razloge sporoči Komisiji
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 97/36, člen 1; Direktiva Sveta 89/552, člen 3a)
5. Pritožba – Razlogi – Obrazložitev sodbe, v kateri je pravo Unije nepravilno uporabljeno – Izrek, utemeljen iz drugih pravnih razlogov –Zavrnitev
(člen 256(1) PDEU; Statut Sodišča, člen 58, prvi odstavek)
6. Svoboda opravljanja storitev – Dejavnosti razširjanja televizijskih programov – Direktiva 89/552 – Določitev dogodkov velikega družbenega pomena – Pristojnost držav članic – Nadzor, ki ga opravlja Komisija – Jedrnata, a upoštevna obrazložitev, ki jo država članica poda glede opredelitve dogodka za dogodek velikega pomena – Dopustnost – Pooblastilo Komisije, da od zadevne države članice zahteva pojasnila
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 97/36, uvodna izjava 18 in člen 1; Direktiva Sveta 89/552, člen 3a)
7. Pritožba – Razlogi – Razlog, prvič naveden v okviru pritožbe – Nedopustnost
(člen 256(1) PDEU; Statut Sodišča, člen 58, prvi odstavek)
8. Pritožba – Razlogi – Nezadostna ali nasprotujoča si obrazložitev – Dopustnost – Obseg obveznosti obrazložitve
(člen 256(1) PDEU; Statut Sodišča, člen 58, prvi odstavek)
9. Pritožba – Razlogi – Nujnost natančnega grajanja posameznega vidika razlogovanja Splošnega sodišča
(člen 256(1) PDEU; Statut Sodišča, člen 58, prvi odstavek; Poslovnik Sodišča, člen 112(1)(c))
10. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Odločba, ki sodi v zadevni stranki znani okvir, ki ji omogoča razumeti obseg ukrepa, sprejetega v zvezi z njo – Dopustnost obrazložitve, podane v obliki povzetka
(člen 296, drugi odstavek, PDEU)
11. Svoboda opravljanja storitev – Dejavnosti razširjanja televizijskih programov – Direktiva 89/552 – Določitev dogodkov velikega družbenega pomena – Pristojnost držav članic – Obveznost jasnosti in preglednosti – Obseg – Pravica držav članic, da predložijo dodatne elemente po sprejetju seznama dogodkov velikega pomena
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 97/36, člen 1; Direktiva Sveta 89/552, člen 3a)
12. Svoboda opravljanja storitev – Dejavnosti razširjanja televizijskih programov – Direktiva 89/552 – Določitev dogodkov velikega družbenega pomena – Diskrecijska pravica držav članic – Obveznost pojasnitve razlogov za neupoštevanje mnenj nacionalnih posvetovalnih organov – Neobstoj
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 97/36, člen 1; Direktiva Sveta 89/552, člen 3a)
13. Pritožba – Razlogi – Nezadostna ali nasprotujoča si obrazložitev – Obseg obveznosti obrazložitve – Implicitna obrazložitev Splošnega sodišča – Dopustnost – Pogoji
(člen 256(1) PDEU; Statut Sodišča, člen 58, prvi odstavek)
14. Ničnostna tožba – Pristojnost sodišča Unije – Obseg – Pooblastilo Splošnega sodišča, da s svojo obrazložitvijo nadomesti obrazložitev avtorja izpodbijanega akta – Izključitev
(člen 263 PDEU)
15. Pritožba – Razlogi – Napačna presoja dejstev – Nedopustnost – Nadzor Sodišča nad presojo dejstev, predloženih Splošnemu sodišču – Izključitev, razen ob izkrivljanju
(člen 256(1) PDEU; Statut Sodišča, člen 58, prvi odstavek)
16. Svoboda opravljanja storitev – Dejavnosti razširjanja televizijskih programov – Direktiva 89/552 – Dogodki velikega pomena – Končnica svetovnega nogometnega prvenstva – Nacionalna ureditev, ki implicitno prepoveduje ekskluzivni prenos prek plačljivih programov – Poseg v lastninsko pravico Mednarodne nogometne zveze – Utemeljitev na podlagi razlogov splošnega interesa – Pooblastilo Komisije za nadzor – Meje
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 17; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 97/36, člen 1; Direktiva Sveta 89/552, člen 3a)
1. Opredelitev dogodkov velikega pomena pripada le državam članicam, ki imajo v zvezi s tem široko diskrecijsko pravico.
Direktiva 89/552 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov namreč namesto na uskladitvi seznama takšnih dogodkov temelji na predpostavki, da v Uniji obstajajo precejšnje socialne in kulturne razlike glede njihovega pomena za širšo javnost. Glede na sorazmerno nedoločnost meril za presojo mora vsaka država članica tem merilom določiti konkreten pomen ter ob upoštevanju družbenih in kulturnih posebnosti svoje družbe presoditi o zanimanju javnosti za zadevne dogodke.
(Glej točke 14, 15 in 17.)
2. Pooblastilo Komisije za nadzor zakonitosti nacionalnih ukrepov, ki opredeljuje dogodke velikega pomena, ki ga določa člen 3a Direktive 89/552 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov, se mora – glede na široko diskrecijsko pravice držav članic na tem področju – omejiti na preizkus očitnih napak pri presoji, ki jih države članice storijo pri opredelitvi dogodkov velikega pomena.
Natančneje, glede vprašanja, ali je določitev dogodka za dogodek velikega pomena skladna s splošnimi načeli prava Unije, kot sta načeli sorazmernosti in prepovedi diskriminacije, temeljnimi pravicami, svobodo opravljanja storitev in svobodo ustanavljanja ter pravili svobodne konkurence, se ne sme spregledati, da veljavna opredelitev dogodka kot dogodka velikega pomena neizogibno povzroči omejitve svobode opravljanja storitev, svobode ustanavljanja, svobodne konkurence in lastninske pravice, ki jih je zakonodajalec Unije opredelil za upravičene s ciljem v splošnem interesu, ki se nanaša na varstvo pravice do obveščenosti in širokega dostopa javnosti do televizijskih prenosov teh dogodkov.
Da se zagotovi polni učinek člena 3a Direktive 89/552, je Komisija, če je zadevna država članica dogodek veljavno opredelila za dogodek velikega pomena, dolžna preizkusiti le učinke te opredelitve na prosti pretok storitev, svobodo ustanavljanja, svobodno konkurenco in lastninsko pravico, ki presegajo učinke, ki so neločljivo povezani z vključitvijo tega dogodka na seznam iz člena 3a(1).
(Glej točke 18, 19 in od 21 do 23.)
3. Zakonodajalec Unije ni želel nakazati, da je svetovno nogometno prvenstvo v smislu uvodne izjave 18 Direktive 97/36, ki spreminja Direktivo 89/522 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov, omejeno le na njegovo končnico ter da pomeni en sam in nedeljiv dogodek. Nasprotno je svetovno prvenstvo treba šteti za dogodek, ki se načeloma deli na različne tekme ali faze, ki jih vseh ni nujno mogoče opredeliti kot dogodek velikega pomena.
(Glej točko 35.)
4. Ker pa končnice svetovnega nogometnega prvenstva ni mogoče na seznam dogodkov velikega pomena v celoti veljavno vključiti neodvisno od zanimanja, ki ga tekme vzbujajo v zadevni državi članici, te ni mogoče odvezati obveznosti, da Komisiji sporoči razloge, ki omogočajo ugotovitev, da je v specifičnem družbenem kontekstu te države končnica svetovnega prvenstva en sam dogodek, ki ga je treba v celoti šteti za dogodek velikega pomena za to družbo in ne kot niz posameznih dogodkov, razdeljenih na različno zanimive tekme.
(Glej točko 41.)
5. Kršitev prava Unije, ki jo stori Splošno sodišče, ne povzroči razveljavitve izpodbijane sodbe, če je njen izrek utemeljen z drugimi pravnimi razlogi.
(Glej točki 44 in 59.)
6. Zato da bi se Komisiji omogočilo izvajanje nadzornih pooblastil, je obrazložitev, ki je državo članico vodila k določitvi dogodka za dogodek velikega pomena, lahko kratka, če je upoštevna. Tako zlasti ni mogoče zahtevati, da država članica v samem obvestilu o sprejetih ukrepih navede podrobne podatke in številke glede vsakega elementa ali dela dogodka, ki je predmet obvestila Komisiji. V zvezi s tem, če bi Komisija dvomila o podatkih, ki so ji bili na voljo glede opredelitve dogodka kot dogodka velikega pomena, bi morala od države članice, ki je sprejela to odločitev, zahtevati pojasnila.
(Glej točki 45 in 46.)
7. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 54, 90 in 102.)
8. Vprašanje, ali je obrazložitev sodbe Splošnega sodišča protislovna, pomeni pravno vprašanje, ki se sme kot tako uveljavljati v okviru pritožbe, saj mora obrazložitev sodbe jasno in nedvoumno izražati razlogovanje Splošnega sodišča. Vendar navedena obveznost skladne obrazložitve ni sama sebi namen, saj zlasti omogoča zainteresiranim strankam, da se seznanijo z utemeljitvijo sprejete odločbe. Če Sodišče, potem ko sklene, da so ugotovitve Splošnega sodišča napačne, nadomesti obrazložitev z namenom utemeljitve sprejete odločitve, potem ti razlogi Splošnega sodišča ne predstavljajo več utemeljitve sprejete odločbe.
(Glej točke od 60 do 63.)
9. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 66.)
10. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 67.)
11. Obveznost jasnosti in preglednosti, ki jo nalaga člen 3a(1), tretji stavek, Direktive 89/552 Direktive 89/552 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov, je namenjena preprečevanju ravnanja pristojnih nacionalnih organov po prostem preudarku, kadar zaradi takega ravnanja določbe prava Unije v zvezi s temeljno svobodo izgubijo polni učinek. V zvezi s tem mora določitev dogodka za dogodek velikega pomena temeljiti na objektivnih in vnaprej znanih merilih, ki določajo meje diskrecijske pravice teh organov, da se ta ne bi uporabljala arbitrarno. Zato mora nacionalni postopek, uporabljen za izvršitev te določbe, vnaprej določiti organ, ki je pristojen za to opredelitev in določitev pogojev, pod katerimi lahko zainteresirane stranke ali po potrebi posvetovalni organi temu organu predložijo pripombe, preden sprejme odločitev. Ob upoštevanju vpliva takšne odločitve na pravice predvajanja nekega dogodka je v zvezi s tem še zlasti pomembno, da imajo zadevni izdajatelji televizijskih programov in imetniki teh pravic možnost predstaviti svoja stališča temu organu.
Pogoj jasnosti in preglednosti zahteva, da imajo te zainteresirane stranke in posvetovalni organi možnost oblikovati pripombe zgolj v zvezi z bistvenimi elementi, na podlagi katerih je navedeni organ sprejel svojo odločitev. Zato nič ne nasprotuje temu, da država članica Komisiji pozneje predloži dodatne elemente, ki to odločitev potrjujejo in se lahko nanašajo na obdobje po sprejemu seznama dogodkov velikega družbenega pomena.
(Glej točke od 72 do 74.)
12. V okviru izvršitve člena 3a Direktive 89/522 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov ima nacionalni organ, ki je pristojen za opredelitev dogodka kot dogodka velikega pomena, široko diskrecijsko pravico. Čeprav je res, da mora po zgledu tega, kar se zahteva od avtorjev aktov Unije, ta organ razloge za opredelitev dogodka kot dogodka velikega pomena navesti tako, da po eni strani omogočajo zadevnim strankam seznanitev z utemeljitvijo sprejetih ukrepov, zato da bi lahko uveljavljale svoje pravice, in da lahko po drugi strani Komisija in pristojna sodišča opravijo nadzor, pa zato, da bi zadostil temu cilju, navedeni organ ni dolžan razkriti posebnih razlogov za to, da ni sledil mnenjem, ki so jih oblikovali nekateri posvetovalni organi ali uradniki, saj jim niti ni dolžan slediti. V zvezi s tem ni upoštevno, da je ta mnenja izdalo več posvetovalnih organov ali uradnikov, ki imajo enak pristop.
(Glej točke od 77 do 79.)
13. Obrazložitev je torej lahko implicitna, če zadevnim osebam omogoča, da se seznanijo z razlogi, iz katerih Splošno sodišče ni sprejelo njihovih argumentov, Sodišču pa, da razpolaga z zadostnimi elementi za izvajanje nadzora. Še posebej Splošno sodišče ni dolžno odgovoriti na trditve katere od strank, ki niso dovolj jasne in natančne, če niso drugje posebej obrazložene in ne temeljijo na podrobnih dokazih.
(Glej točko 89.)
14. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 95.)
15. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 101 in 103.)
16. Glede opredelitve končnice svetovnega nogometnega prvenstva za dogodek velikega družbenega pomena za državo članico in glede posledične nezmožnosti za izključni prenos tega dogodka za izdajatelje televizijskih programov, ki upravljajo s plačljivimi televizijskimi programi, iz člena 3a Direktivo 89/522 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov izhaja kršitev lastninske pravice Mednarodne nogometne zveze (FIFA) in da bi bila ta kršitev načeloma lahko upravičena s ciljem varovanja pravice do obveščenosti in zagotavljanja dostopa širše javnosti do televizijskega spremljanja dogodkov velikega družbenega pomena. Po drugi strani, če je država članica vse tekme končnice svetovnega prvenstva veljavno opredelila kot dogodek velikega pomena, je Komisija zavezana preizkusiti le tiste učinke te opredelitve na lastninsko pravico FIFE, ki presegajo tiste, ki so bili tesno povezani z vpisom tega dogodka na seznam dogodkov, ki jih opredelijo ti organi.
(Glej točko 126.)