SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (prvi senat)

z dne 12. julija 2011(*)

„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Trg butadienskega kavčuka in emulzijskega stiren-butadienskega kavčuka – Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES – Odgovornost za kršitev – Globe – Teža kršitve – Obteževalne okoliščine“

V zadevi T‑38/07,

Shell Petroleum NV s sedežem v Haagu (Nizozemska),

Shell Nederland BV s sedežem v Haagu,

Shell Nederland Chemie BV s sedežem v Rotterdamu (Nizozemska),

ki sta jih sprva zastopala T. Snoep in J. Brockhoff, nato T. Snoep in S. Chamalaun, odvetniki,

tožeče stranke,

proti

Evropski komisiji, ki so jo sprva zastopali M. Kellerbauer, V. Bottka in J. Samnadda, nato M. Kellerbauer in V. Bottka, zastopniki,

tožena stranka,

zaradi predloga za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C(2006) 5700 konč. z dne 29. novembra 2006 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 [ES] in člena 53 Sporazuma EGP (Zadeva št. COMP/F/38.638 – Butadienski kavčuk in emulzijski stiren‑butadienski kavčuk) v delu, ki se nanaša na družbi Shell Petroleum NV in Shell Nederland BV, ali podredno, za odpravo ali zmanjšanje globe, ki je bila naložena družbam Shell Petroleum, Shell Nederland in Shell Nederland Chemie BV,

SPLOŠNO SODIŠČE (prvi senat),

v sestavi F. Dehousse (poročevalec), v funkciji predsednika, I. Wiszniewska-Białecka, sodnica, in N. Wahl, sodnik,

sodna tajnica: K. Pocheć, administratorka,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 12. oktobra 2009,

izreka naslednjo

Sodbo

 Dejansko stanje

1        Komisija Evropskih skupnosti je z Odločbo C(2006) 5700 konč. z dne 29. novembra 2006 (Zadeva št. COMP/F/38.638 – butadienski kavčuk in emulzijski stiren-butadienski kavčuk, v nadaljevanju: izpodbijana odločba) ugotovila, da je več podjetij s sodelovanjem v kartelu na trgu zgoraj navedenih proizvodov kršilo člen 81(1) ES in člen 53 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP).

2        Naslovniki izpodbijane odločbe so ta podjetja:

–        Bayer AG s sedežem v Leverkusnu (Nemčija);

–        The Dow Chemical Company s sedežem v Midlandu, Michigan (Združene države Amerike) (v nadaljevanju: Dow Chemical);

–        Dow Deutschland Inc. s sedežem v Schwalbachu (Nemčija);

–        Dow Deutschland Anlagengesellschaft mbH (nekdanje Dow Deutschland GmbH & Co. OHG) s sedežem v Schwalbachu;

–        Dow Europe s sedežem v Horgnu (Švica);

–        Eni SpA s sedežem v Rimu (Italija);

–        Polimeri Europa SpA s sedežem v Brindisiju (Italija) (v nadaljevanju: Polimeri);

–        Shell Petroleum NV s sedežem v Haagu (Nizozemska);

–        Shell Nederland BV s sedežem v Haagu;

–        Shell Nederland Chemie BV s sedežem v Rotterdamu (Nizozemska);

–        Unipetrol a.s. s sedežem v Pragi (Češka republika);

–        Kaučuk a.s. s sedežem v Kralupih na Vltavi (Češka republika);

–        Trade-Stomil sp. z o.o. s sedežem v Lodžu (Poljska) (v nadaljevanju: Stomil).

3        Družbe Dow Deutschland, Dow Deutschland Anlagengesellschaft in Dow Europe so v celoti pod nadzorom, neposrednim ali posrednim, družbe Dow Chemical (v nadaljevanju vse skupaj: Dow) (točke od 16 do 21 obrazložitve izpodbijane odločbe).

4        Dejavnost družbe Eni v zvezi z zadevnimi proizvodi je sprva opravljala družba EniChem Elastomeri Srl, ki je bila pod posrednim nadzorom družbe Eni prek njene hčerinske družbe EniChem SpA (v nadaljevanju: EniChem SpA). Družba EniChem Elastomeri se je 1. novembra 1997 združila z družbo EniChem SpA. Družba Eni je nadzorovala 99,97 % družbe EniChem SpA. Družba EniChem SpA je 1. januarja 2002 prenesla svojo strateško kemično dejavnost (skupaj z dejavnostjo, povezano z butadienskim in emulzijskim stiren‑butadienskim kavčukom) na hčerinsko družbo Polimeri, ki je bila v njeni stoodstotni lasti. Družbo Polimeri od 21. oktobra 2002 neposredno in v celoti nadzira družba Eni. Družba EniChem SpA je 1. maja 2003 spremenila firmo v Syndial SpA (točke od 26 do 32 obrazložitve izpodbijane odločbe). Komisija v izpodbijani odločbi uporablja poimenovanje „EniChem“ za vse družbe v lasti družbe Eni (v nadaljevanju: EniChem) (točka 36 obrazložitve izpodbijane odločbe).

5        Družba Shell Nederland Chemie je hčerinska družba družbe Shell Nederland, ki je v celoti pod nadzorom družbe Shell Petroleum (točke od 38 do 40 obrazložitve izpodbijane odločbe).

6        Družba Kaučuk je bila ustanovljena leta 1997 z združitvijo družb Kaučuk Group a.s. in Chemopetrol Group a.s. Družba Unipetrol je 21. julija 1997 pridobila vsa sredstva, pravice in obveznosti združenih družb. Družba Unipetrol je lastnica 100 % kapitala družbe Kaučuk (točki 45 in 46 obrazložitve izpodbijane odločbe). Poleg tega je v izpodbijani odločbi navedeno, da je družbo Kaučuk (in njeno predhodnico Kaučuk Group) od leta 1991 do 28. februarja 2003 pri izvozu zastopala družba Tavorex s.r.o. (v nadaljevanju: Tavorex) s sedežem v Češki republiki. V izpodbijani odločbi je navedeno tudi, da je družba Tavorex od leta 1996 družbo Kaučuk zastopala na sestankih evropskega združenja za sintetični kavčuk (točka 49 obrazložitve izpodbijane odločbe).

7        Družba Stomil je glede na izpodbijano odločbo zastopala poljskega proizvajalca Chemical Company Dwory S.A. (v nadaljevanju: Dwory) pri njegovi izvozni dejavnosti najmanj 30 let, vsaj do leta 2001. V izpodbijani odločbi je še navedeno, da je družba Stomil v letih od 1997 do 2000 zastopala družbo Dwory na sestankih evropskega združenja za sintetični kavčuk (točka 51 obrazložitve izpodbijane odločbe).

8        Upoštevno obdobje kršitve je trajalo od 20. maja 1996 do 28. novembra 2002 (za družbe Bayer, Eni in Polimeri), od 20. maja 1996 do 31. maja 1999 (za družbe Shell Petroleum, Shell Nederland in Shell Nederland Chemie), od 1. julija 1996 do 28. novembra 2002 (za družbo Dow Chemical), od 1. julija 1996 do 27. novembra 2001 (za družbo Dow Deutschland), od 16. novembra 1999 do 28. novembra 2002 (za družbi Unipetrol in Kaučuk), od 16. novembra 1999 do 22. februarja 2000 (za družbo Stomil), od 22. februarja 2001 do 28. februarja 2002 (za družbo Dow Deutschland Anlagengesellschaft) in od 26. novembra 2001 do 28. novembra 2002 (za družbo Dow Europe) (točke od 476 do 485 obrazložitve in člen 1 izreka izpodbijane odločbe).

9        Butadienski kavčuk (v nadaljevanju: BK) in emulzijski stiren-butadienski kavčuk (v nadaljevanju: SBK) sta vrsti sintetičnega kavčuka, ki se uporabljata zlasti pri proizvodnji pnevmatik. Ta proizvoda sta zamenljiva tako drug z drugim kot tudi z drugimi sintetičnimi kavčuki in z naravnim kavčukom (točke od 3 do 6 obrazložitve izpodbijane odločbe).

10      Poleg proizvajalcev, navedenih v izpodbijani odločbi, so na območju EGP manjše količine BK in SBK prodajali tudi drugi proizvajalci iz Azije in Vzhodne Evrope. Sicer pa veliki proizvajalci pnevmatik velik del BK proizvedejo sami (točka 54 obrazložitve izpodbijane odločbe).

11      Družba Bayer je 20. decembra 2002 navezala stik s službami Komisije in izrazila željo po sodelovanju na podlagi Obvestila Komisije o imuniteti pred globami in zmanjševanju glob v primerih kartelov (UL 2002, C 45, str. 3, v nadaljevanju: obvestilo o ugodni obravnavi) glede BK in SBK. V zvezi s SBK je družba Bayer podala ustno izjavo, v kateri je opisala dejavnosti kartela. Ta izjava je bila posneta na kaseto (točka 67 obrazložitve izpodbijane odločbe).

12      Družba Bayer je 14. januarja 2003 podala ustno izjavo, v kateri je opisala dejavnost kartela v zvezi z BK. Ta izjava je bila posneta na kaseto. Družba Bayer je predložila tudi zapisnike sestankov odbora za BK evropskega združenja za sintetični kavčuk (točka 68 obrazložitve izpodbijane odločbe).

13      Komisija je 5. februarja 2003 družbi Bayer vročila odločbo o odobritvi pogojne imunitete pred globami (točka 69 obrazložitve izpodbijane odločbe).

14      Komisija je 27. marca 2003 v skladu s členom 14(3) Uredbe Sveta št. 17 z dne 6. februarja 1962, Prve uredbe o izvajanju členov [81 ES] in [82 ES] (UL 1962, 13, str. 204), v prostorih družbe Dow Deutschland & Co. opravila preveritveni obisk (točka 70 obrazložitve izpodbijane odločbe).

15      Komisija je med septembrom 2003 in julijem 2006 na podjetja, ki so navedena v izpodbijani odločbi, naslovila več zahtev po informacijah na podlagi člena 11 Uredbe št. 17 in člena 18 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 [ES] in 82 [ES] (UL 2003, L 1, str. 1) (točka 71 obrazložitve izpodbijane odločbe).

16      Družbi Dow Deutschland in Dow Deutschland & Co. sta se 16. oktobra 2003 srečali s službami Komisije in izrazili željo po sodelovanju na podlagi obvestila o ugodni obravnavi. Na tem srečanju je bila ustno predstavljena dejavnost kartela za BK in SBK. Ta predstavitev je bila posneta. Predan je bil tudi spis z dokumenti o kartelu (točka 72 obrazložitve izpodbijane odločbe).

17      Družba Dow Deutschland je bila 4. marca 2005 obveščena o namenu Komisije, da ji prizna zmanjšanje globe za 30 do 50 % (točka 73 obrazložitve izpodbijane odločbe).

18      Komisija je 7. junija 2005 začela postopek in podjetjem, ki so naslovniki izpodbijane odločbe – razen družbi Unipetrol – in družbi Dwory poslala prvo obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah. Prvo obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah je bilo sprejeto tudi zoper družbo Tavorex, vendar ji ni bilo vročeno, saj je bila od oktobra 2004 v stečaju. Postopek zoper njo je bil torej ustavljen (točki 49 in 74 obrazložitve izpodbijane odločbe).

19      Zadevna podjetja so predložila pisne pripombe v zvezi s tem prvim obvestilom o ugotovitvah o možnih kršitvah (točka 75 obrazložitve izpodbijane odločbe). Omogočen jim je bil tudi vpogled v spis v obliki zgoščenke ter dostop do ustnih izjav in z njimi povezanih dokumentov v prostorih Komisije (točka 76 obrazložitve izpodbijane odločbe).

20      Družba Manufacture française des pneumatiques Michelin (v nadaljevanju: Michelin) je 3. novembra 2005 vložila predlog za intervencijo. Pisne pripombe je predložila 13. januarja 2006 (točka 78 obrazložitve izpodbijane odločbe).

21      Komisija je 6. aprila 2006 na podjetja, ki so naslovniki izpodbijane odločbe, naslovila drugo obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah. Zadevna podjetja so v zvezi s tem predložila pisne pripombe (točka 84 obrazložitve izpodbijane odločbe).

22      Družba Michelin je 12. maja 2006 vložila pritožbo na podlagi člena 5 Uredbe Komisije (ES) št. 773/2004 z dne 7. aprila 2004 zvezi z vodenjem postopkov Komisije v skladu s členoma 81 [ES] in 82 [ES] (UL L 123, str. 18) (točka 85 obrazložitve izpodbijane odločbe).

23      Podjetja, ki so naslovniki izpodbijane odločbe, razen družbe Stomil, in družba Michelin so se 22. junija 2006 udeležili zaslišanja pred Komisijo (točka 86 obrazložitve izpodbijane odločbe).

24      Komisija je zaradi pomanjkanja dokazov o sodelovanju družbe Dwory v kartelu postopke v zvezi njo ustavila (točka 88 obrazložitve izpodbijane odločbe). Odločila se je tudi, da postopek prav tako ustavi v zvezi z družbo Syndial (točka 89 obrazložitve izpodbijane odločbe).

25      Poleg tega je Komisija, potem ko sta se sprva uporabljali dve številki zadev (COMP/E-1/38.637 za BK in COMP/E-1/38.638 za SBK), po prvem obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah uporabljala samo eno številko (COMP/F/38.638) (točki 90 in 91 obrazložitve izpodbijane odločbe).

26      Upravni postopek se je 29. novembra 2006 končal tako, da je Komisija sprejela izpodbijano odločbo.

27      V skladu s členom 1 izreka izpodbijane odločbe so ta podjetja s tem, da so v navedenih obdobjih sodelovala pri enotnem in trajajočem sporazumu, v okviru katerega so se dogovarjala o določitvi ciljnih cen, o razdelitvi kupcev na podlagi sporazumov o nenapadanju in o izmenjavi občutljivih poslovnih podatkov glede cen, konkurentov in kupcev v sektorjih BK in SBK, kršila člen 81 ES in člen 53 EGP:

(a)      družba Bayer od 20. maja 1996 do 28. novembra 2002;

(b)      družba Dow Chemical od 1. julija 1996 do 28. novembra 2002; družba Dow Deutschland od 1. julija 1996 do 27. novembra 2001; družba Dow Deutschland Anlagengesellschaft od 22. februarja 2001 do 28. februarja 2002; družba Dow Europe od 26. novembra 2001 do 28. novembra 2002;

(c)      družba Eni od 20. maja 1996 do 28. novembra 2002; družba Polimeri od 20. maja 1996 do 28. novembra 2002;

(d)      družba Shell Petroleum od 20. maja 1996 do 31. maja 1999; družba Shell Nederland od 20. maja 1996 do 31. maja 1999; družba Shell Nederland Chemie od 20. maja 1996 do 31. maja 1999;

(e)      družba Unipetrol od 16. novembra 1999 do 28. novembra 2002; družba Kaučuk od 16. novembra 1999 do 28. novembra 2002;

(f)      družba Stomil od 16. novembra 1999 do 22. februarja 2000.

28      Komisija je na podlagi dejanskih ugotovitev in pravne presoje, opravljene v izpodbijani odločbi, zadevnim podjetjem naložila globe, ki jih je določila v skladu z metodologijo, opisano v Smernicah o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in člen[om] 65(5) Pogodbe ESPJ (UL 1998, C 9, str. 3, v nadaljevanju: Smernice) in v obvestilu o ugodni obravnavi.

29      V členu 2 izreka izpodbijane odločbe so naložene te globe:

(a)      družbi Bayer: 0 EUR;

(b)      družbi Dow Chemical: 64,575 milijona EUR, od tega:

(i)      60,27 milijona EUR solidarno z družbo Dow Deutschland;

(ii)      47,355 milijona EUR solidarno z družbama Dow Deutschland Anlagengesellschaft in Dow Europe;

(c)      družbama Eni in Polimeri solidarno: 272,25 milijona EUR;

(d)      družbam Shell Petroleum, Shell Nederland in Shell Nederland Chemie solidarno: 160,875 milijona EUR;

(e)      družbama Unipetrol in Kaučuk solidarno: 17,55 milijona EUR;

(f)      družbi Stomil: 3,8 milijona EUR.

30      Člen 3 izreka izpodbijane odločbe podjetjem, naštetim v členu 1 izreka, odreja, da – če še niso – takoj prekinejo kršitve, navedene v tem členu, in da se odslej vzdržijo vsakega dejanja ali ravnanja, opisanega v členu 1, ter vsakega ukrepa z enakim namenom ali učinkom.

 Postopek in predlogi strank

31      Družbe Shell Petroleum, Shell Nederland in Shell Nederland Chemie (v nadaljevanju skupaj: Shell) so v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 16. februarja 2007 vložile to tožbo.

32      Ker eden od članov senata ni mogel opravljati sodniške funkcije, je bil s sklepom predsednika Splošnega sodišča z dne 2. aprila 2009 za dopolnitev senata določen N. Wahl.

33      Na podlagi poročila sodnika poročevalca je Splošno sodišče (prvi senat) odločilo, da začne ustni postopek.

34      Stranke so na obravnavi 12. oktobra 2009 ustno podale navedbe in odgovorile na ustna vprašanja Splošnega sodišča.

35      Družba Shell Petroleum Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        izpodbijano odločbo razglasi za nično v delu, v katerem se nanaša nanjo;

–        podredno:

člen 2(d) izpodbijane odločbe razglasi za ničen

ali naloženo globo ustrezno zmanjša;

–        Komisiji naloži plačilo stroškov.

36      Družba Shell Nederland Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        izpodbijano odločbo razglasi za nično v delu, v katerem se nanaša nanjo;

–        podredno:

člen 2(d) izpodbijane odločbe razglasi za ničen

ali naloženo globo ustrezno zmanjša;

–        Komisiji naloži plačilo stroškov.

37      Družba Shell Nederland Chemie Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        člen 2(d) izpodbijane odločbe razglasi za ničen ali naloženo globo ustrezno zmanjša;

–        Komisiji naloži plačilo stroškov.

38      Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        tožbo zavrne kot neutemeljeno;

–        tožečim strankam naloži plačilo stroškov.

 Pravo

39      Družba Shell v podporo svojim predlogom navaja štiri tožbene razloge. S prvim tožbenim razlogom izpodbija to, da je Komisija odgovornost za kršitev pripisala družbama Shell Petroleum in Shell Nederland. Z drugim tožbenim razlogom družba Shell izpodbija 50‑odstotno povečanje osnovnega zneska globe zaradi ponavljajoče se kršitve. S tretjim tožbenim razlogom navaja, da je Komisija storila napako s tem, da je uporabila množitelj, ki ima odvračilen namen. S četrtim tožbenim razlogom družba Shell navaja, da je Komisija nepravilno določila izhodiščni znesek globe.

40      Družba Shell najprej opozarja, da je Komisija v svojih vlogah navedla, da družba Shell ne izpodbija nobenega od dejstev, ki so navedena v izpodbijani odločbi, zlasti ne stopnje vključenosti v kartel. Poleg tega naj bi Komisija s sklicevanjem na izpodbijano odločbo in na navedbe družbe Bayer navedla, da je imela družba Shell vodilno vlogo v razpravah, katerih namen je bila hkratna določitev cene BK in SBK. Po teh trditvah naj bi družba Shell priznala, da je imela vodilno vlogo pri kršitvi. To pa naj ne bi bilo res, čeprav družba Shell priznava, da je družba Shell Nederland Chemie kršila člen 81 ES. Družba Shell naj bi zlasti izpodbijala trditve, ki jih je družba Bayer navedla v upravnem postopku. Poleg tega naj Komisija na podlagi navedb družbe Bayer ne bi prišla do nobenega pravnega sklepa.

1.     Tožbeni predlogi za razglasitev delne ničnosti izpodbijane odločbe

 Prvi tožbeni razlog: nezakonit pripis kršitve družbama Shell Petroleum in Shell Nederland

41      Družba Shell meni, da je Komisija s tem, da je kršitev pripisala družbama Shell Petroleum in Shell Nederland, kršila člen 81 ES ter člena 7(1) in 23(2) Uredbe št. 1/2003.

42      Prvi tožbeni razlog družbe Shell je sestavljen iz treh delov. V okviru prvega dela družba Shell trdi, da je Komisija uporabila napačno merilo za presojo odgovornosti matične družbe. V okviru drugega dela družba Shell navaja, da sta družbi Shell Petroleum in Shell Nederland vsekakor izpodbili domnevo, ki ju je bremenila. V okviru tretjega tožbenega razloga družba Shell navaja posledice napake, ki naj bi jo storila Komisija.

 Prvi del prvega tožbenega razloga: nepravilna uporaba pogojev za pripis kršitve

–       Trditve strank

43      Družba Shell navaja, da ko je bila odgovornost za kršitev pripisana družbama Shell Nederland in Shell Petroleum, ni bilo upoštevano dejstvo, da ima družba Shell Nederland Chemie (ki je bila neposredno udeležena pri kršitvi) samostojno pravno subjektiviteto.

44      V skladu s sodbo Splošnega sodišča z dne 20. marca 2002 v zadevi Asea Brown Boveri proti Komisiji (T‑31/99, Recueil, str. II‑1881, točka 60) naj bi morala Komisija odgovoriti na dve vprašanji. Najprej, katero podjetje v smislu člena 81 ES je storilo kršitev? Nato, na katero fizično ali pravno osebo je odločba naslovljena in kateri se lahko pripiše kršitev? Pojem gospodarske enote naj bi bil upošteven za prvo vprašanje. Za drugo vprašanje naj ne bi bil. Če bi bil za pripis odgovornosti odločilen pojem podjetja, potem naj bi se kršitev, ki jo je storila družba, ki je del skupine, vedno in samodejno pripisala matični družbi, ki je v organigramu skupine na najvišjem mestu.

45      Družba Shell meni, da se ravnanje hčerinskih družb lahko pripiše matični družbi le v „nekaterih okoliščinah“ (sodba Sodišča z dne 14. julija 1972 v zadevi Imperial Chemical Industries proti Komisiji, 48/69, Recueil, str. 619, točka 135). To naj bi pomenilo, da mora matična družba dejansko odločilno vplivati na hčerinsko družbo v zvezi z ravnanjem te hčerinske družbe (zgoraj navedena sodba Imperial Chemical Industries proti Komisiji, točka 137, ter sodbi Sodišča z dne 14. julija 1972 v zadevi Geigy proti Komisiji, 52/69, Recueil, str. 787, točka 45, in z dne 21. februarja 1973 v zadevi Europemballage in Continental Can proti Komisiji, 6/72, Recueil, str. 215, točka 16). Glede tega naj v sodbi Sodišča z dne 25. oktobra 1983 v zadevi AEG‑Telefunken proti Komisiji (107/82, Recueil, str. 3151, točka 50) ne bi bil uporabljen drugačen pristop. Sodišče naj bi v tej zadevi ugotovilo obstoj „nekaterih okoliščin“, na podlagi katerih je mogoče pripisati odgovornost za kršitev matični družbi. Poleg tega naj bi v točki 29 sodbe z dne 16. novembra 2000 v zadevi Stora Kopparbergs Bergslags proti Komisiji (C‑286/98 P, Recueil, str. I‑992; v nadaljevanju: sodba Stora) Sodišče presodilo, da je Splošno sodišče lahko upravičeno domnevalo, da je matična družba dejansko odločilno vplivala na ravnanje hčerinske družbe, zlasti po tem, ko je ugotovilo, da se je matična družba v upravnem postopku sama predstavila kot edini sogovornik Komisije. Družba Shell na podlagi tega ugotavlja, da domneva, da je matična družba odločilno vplivala na hčerinsko družbo, ni podana, če ne obstajajo drugi dokazi.

46      Družba Shell meni, da je mogoče kršitev, ki jo je storila hčerinska družba, ki je v stoodstotni lasti matične družbe, pripisati matični družbi le v posebnih okoliščinah, ki kažejo na to, da je matična družba dejansko vplivala na ravnanje hčerinske družbe. Naloga Komisije je, da dokaže obstoj teh okoliščin in da glede tega predloži ustrezne dokaze. Družba Shell dodaja, da je bilo s sodbo Splošnega sodišča z dne 26. aprila 2007 v združenih zadevah Bolloré in drugi proti Komisiji (T‑109/02, T‑118/02, T‑122/02, T‑125/02, T‑126/02, T‑128/02, T‑129/02, T‑132/02 in T‑136/02, Recueil, str. II‑947) potrjeno, da zato, ker ima matična družba v lasti 100 % kapitala hčerinske družbe, dokazno breme ni samodejno obrnjeno, temveč se ravnanje hčerinske družbe, ki je v stoodstotni lasti matične družbe, lahko pripiše matični družbi le, če je iz posebnih okoliščin razvidno, da je ta matična družba dejansko odločilno vplivala na ravnanje hčerinske družbe.

47      Komisija naj bi s tem, da je družbama Shell Petroleum in Shell Nederland pripisala kršitev zgolj na podlagi domneve, da sta odločilno vplivali na ravnanje družbe Shell Nederland Chemie, ker sta imeli v njej neposredno ali posredno 100 % kapitala, ne da bi to utemeljila z dejstvi, ki bi dokazovala ta vpliv, kršila pravila, vzpostavljena s sodno prakso Sodišča in Splošnega sodišča.

48      Komisija predlaga, naj se prvi del prvega tožbenega razloga zavrne. V bistvu meni, da če ima matična družba 100 % kapitala hčerinske družbe, se domneva, da matična družba odločilno vpliva na ravnanje hčerinske družbe.

–       Presoja Splošnega sodišča

49      Komisija je v izpodbijani odločbi navedla, da je matično družbo mogoče šteti za odgovorno za nezakonito ravnanje hčerinske družbe, če hčerinska družba ne odloča samostojno o svojem ravnanju na trgu. Komisija se v zvezi s tem sklicuje zlasti na koncept podjetja v konkurenčnem pravu (točki 333 in 334 obrazložitve izpodbijane odločbe). Komisija poleg tega navaja, da lahko domneva, da hčerinska družba, ki je v stoodstotni lasti matične družbe, v glavnem izpolnjuje navodila, ki ji jih daje matična družba, ne da bi ji bilo treba preveriti, ali je matična družba dejansko izvajala ta vpliv. Naloga matične družbe ali hčerinske družbe naj bi bila, da izpodbije to domnevo s predložitvijo dokazov, da je hčerinska družba samostojno odločala o svojem ravnanju na trgu, namesto da bi izpolnjevala navodila matične družbe, in da zato zanju ni mogoče uporabiti pojma podjetja (točka 335 obrazložitve izpodbijane odločbe).

50      Dalje Komisija navaja, da je družba Shell Nederland Chemie odgovorna za svoje neposredno sodelovanje pri kršitvi. Pojasnjuje, da je bila med trajanjem kršitve družba Shell Nederland Chemie v stoodstotni lasti družbe Shell Nederland, ki je bila sama v stoodstotni lasti družbe Shell Petroleum. Zato naj bi bilo mogoče domnevati, da je matična družba odločilno vplivala na ravnanje svoje hčerinske družbe. Ta domneva naj bi bila v obravnavanem primeru še podkrepljena z vezmi, ki povezujejo te tri zgoraj navedene družbe. Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da mora biti izpodbijana odločba naslovljena na družbe Shell Nederland Chemie, Shell Nederland in Shell Petroleum, ki jih je treba šteti za solidarno odgovorne za kršitev (točke od 402 do 412 obrazložitve izpodbijane odločbe).

51      Prvi del prvega tožbenega razloga družbe Shell v bistvu temelji na pravnem izhodišču, da ni mogoče domnevati, da matična družba, ki ima v lasti 100 % kapitala hčerinske družbe, odločilno vpliva na njeno ravnanje.

52      V zvezi s tem je najprej treba spomniti, da konkurenčno pravo Skupnosti zadeva dejavnosti podjetij in da pojem podjetja zajema vse subjekte, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, ne glede na njihovo pravno obliko in njihov način financiranja. Poleg tega je Sodišče natančno navedlo, da je treba pojem podjetja, postavljen v ta kontekst, razumeti, kot da označuje gospodarsko enoto, čeprav s pravnega vidika to gospodarsko enoto sestavlja več fizičnih ali pravnih oseb. Kadar tak gospodarski subjekt krši pravila o konkurenci, mora v skladu z načelom osebne odgovornosti za to kršitev odgovarjati sam. Kršitev konkurenčnega prava Skupnosti je treba brez nejasnosti pripisati pravni osebi, ki ji je mogoče naložiti plačilo glob in na katero je treba nasloviti obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah. Prav tako je pomembno, da je v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah navedeno, kot kakšni se pravni osebi očitajo navajana dejstva (glej sodbo Sodišča z dne 10. septembra 2009 v zadevi Akzo Nobel in drugi proti Komisiji, C‑97/08 P, ZOdl., str. I‑8237, točke od 54 do 57 in navedena sodna praksa).

53      Poleg tega iz ustaljene sodne prakse izhaja, da se ravnanje hčerinske družbe lahko pripiše matični družbi, če hčerinska družba kljub temu, da je ločena pravna oseba, o svojem ravnanju na trgu ne odloča samostojno, temveč večinoma ravna po navodilih matične družbe, ob tem pa se zlasti upoštevajo gospodarske, organizacijske in pravne povezave, ki združujejo ti pravni enoti. Tako je namreč zato, ker sta v takem primeru matična družba in njena hčerinska družba del iste gospodarske enote in tako tvorita eno podjetje v smislu zgoraj navedene sodne prakse. Dejstvo, da matična družba in njena hčerinska družba tvorita eno podjetje v smislu člena 81 ES, tako Komisiji omogoča, da odločbo, s katero nalaga plačilo glob, naslovi na matično družbo, ne da bi bilo treba dokazati osebno vpletenost zadnje ob tej kršitvi (glej zgoraj v točki 52 navedeno sodbo Akzo Nobel in drugi proti Komisiji, točki 58 in 59 in navedena sodna praksa).

54      V posebnem primeru, v katerem je matična družba stoodstotna lastnica kapitala hčerinske družbe, ki je kršila konkurenčna pravila Skupnosti, ta matična družba po eni strani lahko odločilno vpliva na ravnanje te hčerinske družbe, po drugi strani pa obstaja izpodbojna domneva, da ta matična družba dejansko odločilno vpliva na ravnanje hčerinske družbe. V teh okoliščinah za domnevo, da matična družba odločilno vpliva na poslovno politiko hčerinske družbe, zadostuje, da Komisija dokaže, da je ves kapital hčerinske družbe v lasti matične družbe. Komisija bo lahko tako matično družbo štela za solidarno odgovorno za plačilo globe, naložene njeni hčerinski družbi, razen če ta matična družba, ki mora to domnevo ovreči, ne predloži zadostnih dokazov, da njena hčerinska družba na trgu ravna samostojno. Čeprav je res, da se Sodišče v točkah 28 in 29 sodbe Stora, navedene zgoraj v točki 45, poleg na stoodstotno lastništvo kapitala hčerinske družbe sklicuje tudi na druge okoliščine, kot sta neprerekanje vplivanja matične družbe na poslovno politiko hčerinske družbe in skupno zastopanje družb v upravnem postopku, ostane dejstvo, da je Sodišče te okoliščine poudarilo zgolj zato, da bi predstavilo vse elemente, s katerimi je Splošno sodišče utemeljilo svoje razlogovanje, in ne zato, da bi uporabo domneve, navedene v točki 60 te sodbe, podredilo predložitvi dodatnih indicev v zvezi z dejanskim vplivanjem matične družbe (glej zgoraj v točki 52 navedeno sodbo Akzo Nobel in drugi proti Komisiji, točke od 60 do 62 in navedena sodna praksa).

55      V nasprotju s tem, kar trdi družba Shell, je iz vsega navedenega razvidno, da je podana izpodbojna domneva, da matična družba, ki ima v lasti 100 % kapitala hčerinske družbe, odločilno vpliva na njeno ravnanje. Pravno izhodišče družbe Shell je torej napačno.

56      Glede na navedeno je treba prvi del prvega tožbenega razloga družbe Shell zavrniti kot neutemeljen.

 Drugi del prvega tožbenega razloga: izpodbijanje domneve s strani družb Shell Petroleum in Shell Nederland

–       Trditve strank

57      Tudi če bi Splošno sodišče menilo, da je Komisija utemeljeno pripisala kršitev družbama Shell Nederland in Shell Petroleum na podlagi domneve, katere obstoj se izpodbija v okviru prvega dela tega tožbenega razloga, družba Shell meni, da je bila ta domneva izpodbita. V zgoraj v točki 45 navedeni sodbi AEG-Telefunken proti Komisiji naj bi bilo potrjeno, da so odločilna merila za to, da se lahko matični družbi pripiše odgovornost za kršitveno ravnanje hčerinske družbe, udeležba v kapitalu, dejstvo, da so bila dana navodila, in zavedanje, da gre za kršitev.

58      Družba Shell trdi, da v obdobju, na katero se nanaša kršitev, družbi Shell Nederland in Shell Petroleum dejansko nista odločilno vplivali na ravnanje družbe Shell Nederland Chemie, in v zvezi s tem napotuje na odgovore, ki so bili dani na prvo in drugo obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah in ki jih je priložila tožbi.

59      Družba Shell Nederland naj bi bila podholding, ki naj bi imel v času storitve kršitve delnice več kot 20 hčerinskih družb. Fizično naj ne bi mogla odločilno vplivati na trgovske transakcije vseh hčerinskih družb.

60      Družba Shell Petroleum naj bi bila v času storitve kršitve eden od dveh glavnih holdingov skupine, ki naj bi imel neposredno ali posredno vsaj 95-odstotne deleže v več kot 500 podholdingih. Družba Shell v zvezi s tem prilaga seznam 283 neposrednih deležev, ki jih je imela 31. decembra 1996. Vloga družbe Shell Petroleum glede hčerinskih družb naj bi bila omejena na določanje finančnih ciljev, ustvarjanje stroškovnih sinergij med različnimi dejavnostmi in določanje skupne splošne strategije. Družba Shell v zvezi s tem prilaga referenčni vodič po organizacijski strukturi skupine, v katerem je navedeno, da „holdingi skupine skrbijo v glavnem za skupno financiranje in izvrševanje pravic delničarjev“ ter „pobirajo dividende […], same pa niso vključene v kakršne koli operativne dejavnosti“. Matični družbi naj torej ne bi bilo mogoče pripisati nobene odgovornosti, saj je ta le določala temeljne smernice splošne strategije skupine, ne da bi odločilno vplivala na dejavnosti hčerinske družbe, ki je navzoča na trgu, kjer je bila storjena kršitev.

61      Družba Shell trdi, da so v času storitve kršitve operativne družbe s področja kemijskih dejavnosti, med katerimi je družba Shell Nederland Chemie, delovale v glavnem samostojno, ob tem pa imele podporo storitvenih družb s tega področja (v obravnavanem primeru družb Shell Chemicals Europe Ltd in Shell Chemicals Ltd). V tem kontekstu naj bi bila vloga družb Shell Nederland in Shell Petroleum zelo omejena.

62      Da je bila vloga družb Shell Nederland in Shell Petroleum v zvezi z družbo Shell Nederland Chemie omejena, naj bi bilo razvidno tudi iz zapisnikov sestankov upravnega odbora teh dveh družb, ki so potekali v obdobju, na katero se nanaša kršitev. Družba Shell je te zapisnike predložila Splošnemu sodišču. Dejavnosti v zvezi z BK in SBK naj bi bile navedene zelo na kratko. Družba Shell dodaja, da je dopustno, da predloži te zapisnike Splošnemu sodišču, ker zgolj potrjujejo trditve, ki so že bile navedene v upravnem postopku. Poleg tega to, da je vprašanje o ustavitvi dejavnosti v zvezi z BK in SBK obravnaval upravni odbor družbe Shell Nederland, nikakor ni dokaz, da je bila ta družba – in še manj družba Shell Petroleum – vključena v operativne dejavnosti zadevnih podjetij, zlasti družbe Shell Nederland Chemie.

63      Družba Shell dodaja, da se je sodba Splošnega sodišča z dne 10. marca 1992 v zadevi Shell proti Komisiji (T‑11/89, Recueil, str. II‑757, točka 312), na katero se sklicuje Komisija v pisni vlogi, nanašala na družbo Shell International Chemical Company Ltd, torej na eno od storitvenih družb, ki dajejo podporo operativnim družbam skupine, ne pa kot v obravnavanem primeru na zgolj holding, ki ni vplival na poslovno ravnanje operativne družbe, ki je bila vpletena v kršitev.

64      Nazadnje, spis Komisije naj ne bi vseboval nobenega dokaza, iz katerega bi bilo razvidno, da je bil poleg dveh zaposlenih družbe Shell Nederland Chemie, ki sta bila vpletena v kršitev, v kršitev vpleten ali o kršitvi obveščen kateri od zaposlenih v skupini Shell – in še manj kateri od zaposlenih v družbah Shell Nederland in Shell Petroleum. Če bi bil kdo iz družb Shell Petroleum ali Shell Nederland obveščen o kršitvi, bi se na to takoj odzval. Družba Shell dodaja, da ni sporno, da bi imeli družbi Shell Petroleum in Shell Nederland, če bi vedeli za kršitev, možnost odločilno vplivati na družbo Shell Nederland Chemie, da bi se kršitev prenehala. Vendar naj to ne bi pomenilo, da sta dejansko vplivali na ravnanje družbe Shell Nederland Chemie na zadevnem trgu v obdobju, ko je bila storjena kršitev.

65      Komisija predlaga, naj se drugi del prvega tožbenega razloga zavrne. V bistvu meni, da navedbe družbe Shell ne zadostujejo za izpodbitje domneve, ki je podana v obravnavanem primeru.

–       Presoja Splošnega sodišča

66      Iz razlogov, ki so bili predstavljeni v okviru prvega dela prvega tožbenega razloga, je Komisija lahko domnevala, da je družba Shell Petroleum odločilno vplivala na ravnanje svojih hčerinskih družb, ker je posredno ali neposredno imela v lasti 100 % kapitala teh hčerinskih družb.

67      Zato je naloga družbe Shell, da izpodbije to domnevo s tem, da dokaže, da sta bili ti hčerinski družbi pri opredelitvi poslovne politike samostojni, tako da z njo ne sestavljata enotnega gospodarskega subjekta in torej samo enega podjetja v smislu člena 81 ES.

68      Natančneje, družba Shell mora predložiti vse dokaze o organizacijskih, poslovnih in pravnih povezavah med njo in njenimi hčerinskimi družbami, ki bi po njenem mnenju lahko pokazali, da ne sestavljajo enotnega gospodarskega subjekta. Splošno sodišče mora namreč pri presoji upoštevati vse predložene dokaze, katerih narava in pomembnost se lahko glede na posebne značilnosti vsake obravnavane zadeve spreminjata (sodba Splošnega sodišča z dne 12. decembra 2007 v zadevi Akzo Nobel in drugi proti Komisiji, T‑112/05, ZOdl., str. II‑5049, točka 65).

69      V zvezi s tem je treba ugotoviti, da se dokazi, ki jih je predložila družba Shell, nanašajo v glavnem na to, da družbi Shell Nederland in Shell Petroleum glede na vlogo, ki sta jo imeli, nista mogli odločilno vplivati na trgovske transakcije, ki jih je družba Shell Nederland Chemie opravljala na trgu, na katerem je bila storjena kršitev. Natančneje, nobeden od zaposlenih v družbah Shell Nederland in Shell Petroleum naj ne bi bil vpleten v kršitev niti naj zanjo ne bi vedel.

70      Vendar vzrok za to, da je Komisija odločbo o naložitvi globe lahko naslovila na družbo, ki je matična družba v skupini družb, ni razmerje med matično družbo in hčerinsko družbo pri prigovarjanju h kršitvi niti a fortiori vpletenost matične družbe v navedeno kršitev, temveč to, da te družbe sestavljajo eno podjetje v zgoraj navedenem smislu. Da bi se lahko odgovornost za kršitev hčerinske družbe pripisala matični družbi, torej ni treba dokazati, da matična družba vpliva na politiko hčerinske družbe na posamičnem področju, na katerem je bila storjena kršitev (zgoraj v točki 68 navedena sodba Akzo Nobel in drugi proti Komisiji z dne 12. decembra 2007, točki 58 in 83). Natančneje, da bi se zavrnila trditev, da družba Shell Petroleum odločilno vpliva na ravnanje svojih hčerinskih družb med drugim s tem, da usklajuje finančne naložbe skupine, namreč ne zadostuje navedba, da je družba Shell Petroleum le neoperativen holding, ki zelo malo posega v upravljanje svojih hčerinskih družb. V kontekstu skupine družb je namreč namen holdinga, ki med drugim usklajuje finančne naložbe skupine, da zbere deleže različnih družb in da zagotovi enotno vodenje teh družb zlasti prek nadzora nad sredstvi (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 30. septembra 2009 v zadevi Arkema proti Komisiji, T‑168/05, neobjavljena v ZOdl., točka 76).

71      Zaradi celovitosti je treba navesti, da je Komisija v izpodbijani odločbi menila, da je domneva, ki bremeni matične družbe, v obravnavani zadevi podkrepljena z obstojem povezav med družbo Shell Nederland Chemie in družbo Shell Nederland oziroma družbo Shell Petroleum. Natančneje, Komisija navaja, da so nekateri zaposleni v družbi Shell Nederland Chemie poročali zaposlenim v družbah Shell Nederland in Shell Petroleum. Družba Shell teh navedb ni izpodbijala pred Splošnim sodiščem.

72      Nazadnje, trditev družbe Shell, da če bi bil kdo iz družbe Shell obveščen o kršitvi, bi se na to takoj odzval, ne dokazuje samostojnosti družbe Shell Nederland Chemie. Nasprotno, ta trditev podkrepljuje domnevo, da matične družbe v obravnavani zadevi odločilno vplivajo na ravnanje hčerinskih družb.

73      Iz navedenega izhaja, da argumenti družbe Shell ne morejo izpodbiti tega, da je bilo družbo Shell Petroleum in njeni hčerinski družbi mogoče šteti za en gospodarski subjekt. Zato je treba drugi del prvega tožbenega razloga družbe Shell zavrniti kot neutemeljen.

 Tretji del prvega tožbenega razloga: posledice nepravilnega ravnanja Komisije

–       Trditve strank

74      Družba Shell poudarja, da bi razglasitev ničnosti izpodbijane odločbe v delu, v katerem se nanaša na družbo Shell Nederland ali na družbo Shell Petroleum, vplivala na višino globe.

75      Če bi Splošno sodišče izpodbijano odločbo razglasilo za nično v delu, v katerem je ta odločba naslovljena na družbi Shell Nederland in Shell Petroleum oziroma le na družbo Shell Petroleum, bi to vplivalo na uporabo množitelja z odvračilnim namenom s strani Komisije (ki je v izpodbijani odločbi določen na podlagi prometa družbe Shell Petroleum) in na povečanje globe zaradi ponovne kršitve. Zato bi bilo treba glede družbe Shell Nederland Chemie oziroma – odvisno od primera – glede družb Shell Nederland Chemie in Shell Nederland globo zmanjšati.

76      Poleg tega, če bi Splošno sodišče izpodbijano odločbo razglasilo za nično v delu, v katerem je naslovljena na družbi Shell Nederland in Shell Petroleum, potem znesek globe, ki bi se naložil družbi Shell Nederland Chemie, ne bi mogel preseči 10 % prometa, ustvarjenega v poslovnem letu pred sprejetjem izpodbijane odločbe.

77      Komisija predlaga, naj se tretji del prvega tožbenega predloga zavrne. Glede na argumente, ki so bili predstavljeni v okviru prvega in drugega dela prvega tožbenega razloga, meni, da s tem, da je kršitev pripisala družbama Shell Nederland in Shell Petroleum, in v skladu s členom 23(2) Uredbe št. 1/2003 višino globe določila na podlagi prometa, ki ga je ustvarilo podjetje, ki mu je bila pripisana kršitev, ni ravnala napačno.

–       Presoja Splošnega sodišča

78      Tretji del prvega tožbenega razloga družbe Shell temelji na domnevi, da bo Splošno sodišče sprejelo prvi in drugi del prvega tožbenega razloga.

79      Ker sta bila prvi in drugi del prvega tožbenega razloga družbe Shell zavrnjena kot neutemeljena, je treba tretji del tega tožbenega razloga zavrniti kot neutemeljen.

80      Zato je treba prvi tožbeni razlog družbe Shell zavrniti v celoti.

 Drugi tožbeni razlog: neupravičeno povečanje osnovnega zneska globe zaradi ponovne kršitve

81      Družba Shell meni, da je Komisija s tem, da je osnovni znesek globe, ki ji je bila naložena, povečala za 50 % zaradi ponovne kršitve, kršila člen 81 ES in člen 23(2) in (3) Uredbe št. 1/2003.

82      Drugi tožbeni razlog družbe Shell je sestavljen iz dveh delov. Družba Shell v okviru prvega dela meni, da je Komisija kršila načeli pravne varnosti in sorazmernosti. Družba Shell v okviru drugega dela navaja, da Komisija ni izpolnila obveznosti obrazložitve, ki ji je naložena na podlagi člena 253 ES.

 Prvi del: kršitev načel pravne varnosti in sorazmernosti

–       Trditve strank

83      Družba Shell priznava, da niti člen 23(2) Uredbe št. 1/2003 niti Smernice ne določajo maksimalnega roka, na podlagi katerega bi Komisija lahko ugotovila, da je podjetje ponovno storilo kršitev. Vendar družba Shell trdi, da bi Komisija morala upoštevati vse upoštevne vidike obravnavane zadeve, in v zvezi s tem navaja sodbo Sodišča z dne 8. februarja 2007 v zadevi Groupe Danone proti Komisiji (C‑3/06 P, ZOdl., str. I‑1331) in sklepne predloge generalnega pravobranilca M. Poiaresa Madura k navedeni sodbi.

84      V zvezi s tem družba Shell poudarja, prvič, da so bile kršitve, ki so bile obravnavane v Odločbi Komisije 86/398/EGS z dne 23. aprila 1986 v zvezi s postopkom na podlagi člena [81 ES] (IV/31.149 – Polipropilen) (UL L 230, str. 1, v nadaljevanju: Odločba o polipropilenu) in v Odločbi Komisije 94/599/ES z dne 27. julija 1994 v zvezi s postopkom na podlagi člena [81 ES] (IV/31.865 – PVC) (UL L 239, str. 14, v nadaljevanju: Odločba o PVC II), na kateri se sklicuje Komisija, da bi utemeljila svojo analizo v zvezi s ponovno kršitvijo, storjene pred več kot 20 leti in so prenehale konec leta 1983. Poleg tega naj bi prvotni odločbi Komisije v teh dveh zadevah segali v drugo polovico osemdesetih let.

85      Drugič, družba Shell naj bi Komisiji dokazala, da je po kršitvah, glede katerih sta bili izdani Odločba o polipropilenu in Odločba o PVC II, spremenila svoje ravnanje. Natančneje, družba Shell naj bi leta 1992 uvedla program, katerega cilj naj bi bil doseči spoštovanje pravil, ki prepovedujejo omejevalne sporazume. V zvezi s tem se družba Shell sklicuje na več dokumentov, ki jih je v upravnem postopku predložila Komisiji in v katerih so opisani struktura, organizacija in vsebina izvajanega programa. Družba Shell naj ne bi bila prizanesljiva do nobene kršitve konkurenčnih pravil, ki bi jih storili njeni zaposleni, in naj bi sprejela stroge disciplinske sankcije, če bi bile take kršitve storjene. Uvedba deontološkega programa po storjenih kršitvah in dosledna izvedba tega programa naj bi jasno prikazala, da družba Shell kazni, ki so ji bile v preteklosti izrečene, ni ignorirala, temveč je storila vse, kar je bilo mogoče, da takih kršitev v prihodnosti ne bi več bilo. Poudarja, da je treba to kršitev pripisati nepravilnemu ravnanju dveh zaposlenih, ki sta ravnala samostojno in ki sta poleg tega bila vključena v izobraževalni program o spoštovanju konkurenčnih pravil. Družba Shell v zvezi s tem poudarja, da obstaja razlika med odgovornostjo podjetja v zvezi s kršitvijo, česar družba Shell glede družbe Shell Nederland Chemie nikakor ne zanika, in povečanjem globe zaradi ponovne kršitve. Družba Shell naj ne bi trdila, kot naj bi navajala Komisija, da uvedba programov o spoštovanju konkurenčnih pravil matičnim družbam omogoči, da se razbremenijo odgovornosti.

86      Tretjič, resnost zaveze družbe Shell, da bo spoštovala predpise s področja konkurence, naj bi bila razvidna tudi iz tega, da je med preiskavo stalno sodelovala s Komisijo. Družba Shell naj bi storila več, kot se na podlagi dolžnosti sodelovanja običajno zahteva v takih postopkih. Natančneje, čeprav je leta 1999 prodala svoje dejavnosti, ki se nanašajo na BK in SBK, družbi Dow Chemical in se je eden od dveh zadevnih zaposlenih leta 1997 upokojil, drugi pa je trenutno zapustil podjetje, naj bi družba Shell izpeljala temeljite preiskave, da je lahko Komisiji predala številne dokumente. Ta naj bi poleg tega izčrpno uporabila odgovore, ki jih je družba Shell dala na prvo obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah, zlasti zato, da je podkrepila svoj spis v okviru drugega obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah. V izpodbijani odločbi naj bi tudi navedla obsežne dele izjav družbe Shell kot dokaz kršitve. Družba Shell naj bi sodelovala tudi večino časa, ko se zaradi „vložitve prošnje za ugodno obravnavo ni [mogla] sklicevati na legitimna pričakovanja glede posledic priznanja dejstev“ (točka 318 obrazložitve izpodbijane odločbe). Družba Shell dodaja, da Komisija v svojih pisnih vlogah skuša prikazati, da je bilo njeno sodelovanje v upravnem postopku manjše, kot je bilo v resnici. Vendar družba Shell meni, da je – glede na kontekst zadeve, glede na to, da so bile leta 1999 dejavnosti, ki se nanašajo na BK in SBK, prenesene na družbo Dow Chemical, in glede na to, da je bila znotraj družbe kršitev odkrita pozno – Komisiji ponudila polno sodelovanje. Poleg tega naj bi družba Shell po tem, ko je prejela prvo obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah, priznala kršitev, ki jo je storila družba Shell Nederland Chemie. Poleg tega družba Shell poudarja, da je vprašanje glede upoštevanja njenega sodelovanja v okviru povečanja globe zaradi ponovne kršitve ločeno od vprašanja glede uporabe obvestila o ugodni obravnavi.

87      Zaradi izjemnega steka okoliščin v obravnavani zadevi – kar naj bi to zadevo razlikovalo od tiste, v kateri je bila izdana zgoraj v točki 83 navedena sodba Danone proti Komisiji – bi morala Komisija ugotoviti, da ni podanih dovolj dokazov, ki bi potrjevali, da se je družba Shell nagibala k nespoštovanju konkurenčnih pravil.

88      Na podlagi navedenega družba Shell meni, da je treba šteti, da je 50‑odstotno povečanje osnovnega zneska globe zaradi ponovne kršitve, nesorazmerno in v nasprotju z načelom pravne varnosti. Zato naj bi bilo treba glede tega izpodbijano odločbo razglasiti za nično oziroma, podredno, znesek globe, ki je bila naložena družbi Shell, zmanjšati.

89      Komisija predlaga, naj se prvi del drugega tožbenega razloga zavrne kot neutemeljen. V bistvu meni, da okoliščine obravnavane zadeve upravičujejo 50‑odstotno povečanje osnovnega zneska globe zaradi ponovne kršitve.

–       Presoja Splošnega sodišča

90      V točki 2 Smernic je kot primer obteževalne okoliščine navedena „ponovna storitev enakovrstne kršitve s strani istega podjetja ali istih podjetij“.

91      Pojem ponovitve kršitve, kot je razumljen v več nacionalnih pravnih redih, pomeni, da je neka oseba ponovila kršitve, potem ko je za podobne kršitve že bila kaznovana (sodbi Splošnega sodišča z dne 11. marca 1999 v zadevi Thyssen Stahl proti Komisiji, T‑141/94, Recueil, str. II‑347, točka 617, in z dne 30. septembra 2003 v zadevi Michelin proti Komisiji, T‑203/01, Recueil, str. II‑4071, točka 284).

92      Morebitna ponovna kršitev je eden od dejavnikov, ki se upoštevajo pri analizi teže zadevne kršitve (sodba Sodišča z dne 7. januarja 2004 v združenih zadevah Aalborg Portland in drugi proti Komisiji, C‑204/00 P, C‑205/00 P, C‑211/00 P, C‑213/00 P, C‑217/00 P in C‑219/00 P, Recueil, str. I‑123, točka 91, in zgoraj v točki 83 navedena sodba Groupe Danone proti Komisiji, točka 26).

93      Poleg tega ima Komisija široko diskrecijsko pravico glede izbire dejavnikov, ki jih mora upoštevati pri odmeri glob, kot so zlasti posebne okoliščine zadeve, njen kontekst in odvračalni učinek glob, pri čemer se ni treba sklicevati na zavezujoč ali izčrpen seznam meril, ki bi jih bilo treba obvezno upoštevati. Ugotovitev in presoja posebnih značilnosti ponovljene kršitve sta del tega pooblastila Komisije, ki ni vezana na morebiten zastaralni rok za tako ugotovitev (zgoraj v točki 83 navedena sodba Groupe Danone proti Komisiji, točki 37 in 38).

94      V obravnavani zadevi je Komisija v izpodbijani odločbi navedla, da je družba Shell že bila naslovnik odločb Komisije, ki so se nanašale na omejevalne sporazume (glej zgoraj v točki 84 navedeni odločbi o polipropilenu in o PVC II). To naj bi dokazovalo, da prve globe niso bile dovolj visoke, da bi družba Shell spremenila način svojega delovanja. Komisija na podlagi tega sklepa, da ta ponovna kršitev pomeni obteževalno okoliščino, ki upravičuje 50‑odstotno povečanje osnovnega zneska globe, ki je naložena družbi Shell (točka 487 obrazložitve izpodbijane odločbe).

95      Prvič, treba je opozoriti, da se je kršitev, ki je ugotovljena v izpodbijani odločbi, začela malo več kot deset let po sprejetju Odločbe o polipropilenu in manj kot dve leti po sprejetju Odločbe o PVC II. To, da je družba Shell kmalu po sprejetju Odločbe o PVC II – ta je bila sprejeta manj kot deset let po sprejetju Odločbe o polipropilenu – ponovno storila kršitev, kaže na to, da je nagnjena k temu, da ne spremeni načina ravnanja, čeprav je bila v zvezi z njo ugotovljena kršitev pravil Skupnosti s področja konkurence (glej v tem smislu sodbi Splošnega sodišča z dne 25. oktobra 2005 v zadevi Groupe Danone proti Komisiji, T‑38/02, ZOdl., str. II‑4407, točka 355, in z dne 18. junija 2008 v zadevi Hoechst proti Komisiji, T‑410/03, ZOdl., str. II‑881, točka 464). Zato se je Komisija pri ugotovitvi, da je družba Shell v okviru obravnavane zadeve storila ponovno kršitev, lahko upravičeno oprla na Odločbo o polipropilenu in Odločbo o PVC II, ne da bi s tem kršila načelo pravne varnosti, na katero se sklicuje družba Shell.

96      Drugič, ukrepi, ki jih je sprejela družba Shell, da bi spoštovala konkurenčno pravo, ne vplivajo na to, da je bila v obravnavani zadevi kršitev dejansko storjena in da je bilo ugotovljeno, da je bila kršitev storjena ponovno (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 12. decembra 2007 v združenih zadevah BASF in UCB proti Komisiji, T‑101/05 in T‑111/05, ZOdl., str. II‑4949, točka 52). To, da je zadevno podjetje sprejelo program usklajevanja, Komisije ne zavezuje, da zaradi te okoliščine odobri znižanje globe (sodba Splošnega sodišča z dne 15. marca 2006 v zadevi BASF proti Komisiji, T‑15/02, ZOdl., str. II‑497, točki 266 in 267, in zgoraj navedena sodba BASF in UCB proti Komisiji, točka 52). Poleg tega je treba opozoriti, da ni mogoče določiti stopnje učinkovitosti notranjih ukrepov, ki jih podjetje sprejme za preprečitev ponovnih kršitev konkurenčnega prava (sodba Splošnega sodišča z dne 8. oktobra 2008 v zadevi Carbone‑Lorraine proti Komisiji, T‑73/04, ZOdl., str. II‑2661, točka 144). V obravnavani zadevi je treba poudariti, da ukrepi, ki jih je sprejela družba Shell, te družbe niso vodili k temu, da bi razkrila omejevalni sporazum, saj je privolila, da bo sodelovala, šele po tem, ko je bila obveščena, da so v zvezi z njo podani očitki.

97      Tretjič, v skladu z isto logiko to, da je družba Shell sodelovala v upravnem postopku, ne more pripeljati do tega, da se ponovna kršitev ne bi obravnavala kot obteževalna okoliščina. Zato argumenti, ki jih je v zvezi s tem navedla družba Shell, niso učinkoviti.

98      Nazadnje je treba v zvezi s trditvijo družbe Shell, da povečanje ni sorazmerno, spomniti, da ima Komisija pri določanju glob diskrecijsko pravico in ni dolžna uporabiti točno določene matematične formule. Poleg tega mora Komisija pri določitvi globe paziti, da ima njen ukrep odvračilni učinek. Ponovitev kršitve pa je okoliščina, ki upravičuje precejšnje povečanje osnovnega zneska globe. Ponovitev kršitve namreč dokazuje, da sankcija, ki je bila naložena v preteklosti, ni imela zadostnega odvračilnega učinka (zgoraj v točki 91 navedena sodba Michelin proti Komisiji, točka 293; zgoraj v točki 95 navedena sodba Groupe Danone proti Komisiji z dne 25. oktobra 2005, točka 348, in sodba Splošnega sodišča z dne 8. julija 2008 v zadevi BPB proti Komisiji, T‑53/03, ZOdl., str. II‑1333, točka 398). Poleg tega je treba poudariti, da lahko Komisija pri določitvi stopnje povečanja zaradi ponovitve kršitve upošteva dokaze, ki potrjujejo nagnjenost zadevnega podjetja k neupoštevanju pravil o konkurenci, vključno s časom, ki je potekel med zadevnima kršitvama (sodba Splošnega sodišča z dne 6. maja 2009 v zadevi Outokumpu in Luvata proti Komisiji, T‑122/04, ZOdl., str. II‑1135, točka 62). V obravnavanem primeru je treba najprej navesti, da je zadevna kršitev tretja tovrstna kršitev, zaradi katere je Komisija na družbo Shell naslovila odločbo. Natančneje, treba je navesti, da so se kršitve iz Odločbe o polipropilenu tako kot kršitev, ki se obravnava v tej zadevi, nanašale na določitev ciljnih cen in razdelitev tržnih deležev. Poleg tega se je, kot je bilo navedeno zgoraj v točki 95, zadevna kršitev začela manj kot dve leti po sprejetju Odločbe o PVC II. Družba Shell pa je kljub sprejetju te odločbe kmalu zatem ponovno storila kršitev. V teh okoliščinah na podlagi tega, kar je bilo navedeno, ni mogoče sklepati, da 50‑odstotno povečanje osnovnega zneska globe z namenom, da se ravnanje družbe Shell preusmeri k spoštovanju konkurenčnih pravil, ni sorazmerno.

99      Glede na navedeno je treba prvi del drugega tožbenega razloga družbe Shell zavrniti kot neutemeljen.

 Drugi del drugega tožbenega razloga: neobstoj obrazložitve

–       Trditve strank

100    Če bi Splošno sodišče presodilo, da s 50‑odstotnim povečanjem osnovnega zneska globe nista bila kršeni načeli pravne varnosti in sorazmernosti, družba Shell podredno trdi, da Komisija ni izpolnila obveznosti obrazložitve, ki ji jo nalaga člen 253 ES.

101    Družba Shell v zvezi s tem poudarja, da je v odgovoru na drugo obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah navedla, da bi bilo povečanje osnovnega zneska globe zaradi ponovne kršitve nekoristno in nerazumno glede na uvedbo in dosledno izvajanje programa v zvezi s spoštovanjem zakonodaje o konkurenci.

102    V izpodbijani odločbi pa naj Komisija ne bi odgovorila na argumente družbe Shell. Komisija naj bi namesto tega v točkah 488 in 489 obrazložitve izpodbijane odločbe obravnavala več drugih vprašanj, ki naj jih družba Shell ne bi zastavila. Družba Shell meni, da je Komisija v bistvu odgovorila na argumente, ki so jih navedla nekatera druga podjetja iz njene skupine v okviru neke druge zadeve. Družba Shell glede tega napotuje na točki 337 in 338 obrazložitve Odločbe Komisije C(2006) 4090 konč. z dne 13. septembra 2006 v zvezi s postopkom po členu 81 ES (Zadeva št. COMP/F/38.456 – Bitumen – Nizozemska, v nadaljevanju: Odločba o bitumnu), ki je priložena tožbi. Na to ugotovitev naj ne bi vplivalo dejstvo, da Komisiji ni treba odgovoriti na vse argumente strank, če to ni potrebno.

103    To, da je Komisija povsem prezrla argumente, ki jih je družba Shell dejansko navedla v odgovorih na prvo in drugo obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah ter v pripombah, ki jih je podala, preden je bila zaslišana, da pa je obravnavala vse argumente, ki so bili navedeni v zadevi, na podlagi katere je bila izdana Odločba o bitumnu, naj bi pomenilo, da gre za neobstoj obrazložitve, ki je v nasprotju s členom 253 ES. Zato naj bi bilo treba izpodbijano odločbo glede tega razglasiti za nično.

104    Komisija je predlagala, naj se drugi del drugega tožbenega razloga zavrne. V bistvu meni, da izpodbijana odločba izpolnjuje bistvene zahteve obličnosti, ki jih predstavlja obveznost obrazložitve.

–       Presoja Splošnega sodišča

105    Obrazložitev posamične odločbe mora jasno in nedvoumno razkriti način sklepanja, ki ga je uporabila institucija, ki je sprejela akt, in sicer tako, da lahko zadevne osebe ugotovijo razloge za ta ukrep in da lahko pristojno sodišče opravi nadzor. Zahtevo po obrazložitvi je treba presojati glede na okoliščine zadeve. Ne zahteva se, da so v obrazložitvi navedene vse upoštevne dejanske ali pravne okoliščine, ker je treba vprašanje, ali obrazložitev akta ustreza zahtevam člena 253 ES, presojati ne le glede na besedilo akta, ampak tudi glede na okoliščine, v katerih je bil sprejet (sodba Sodišča z dne 2. aprila 1998 v zadevi Komisija proti Sytraval in Brink’s France, C‑367/95 P, Recueil, str. I‑1719, točka 63).

106    Stroga obličnost, ki jo predstavlja ta obveznost obrazložitve, je izpolnjena, če Komisija v odločbi navede elemente presoje, na podlagi katerih je ocenila težo in trajanje kršitve (sodbi Sodišča z dne 16. novembra 2000 v zadevi Sarrió proti Komisiji, C‑291/98 P, Recueil, str. I‑9991, točka 73, in z dne 15. oktobra 2002 v združenih zadevah Limburgse Vinyl Maatschappij in drugi proti Komisiji, C‑238/99 P, C‑244/99 P, C‑245/99 P, C‑247/99 P, od C‑250/99 P do C‑252/99 P in C‑254/99 P, Recueil, str. I‑8375, točka 463).

107    V obravnavani zadevi zadostuje ugotovitev, da je Komisija v točki 487 obrazložitve izpodbijane odločbe jasno opredelila elemente presoje, na podlagi katerih je ugotovila, da so zaradi ponovne kršitve glede družbe Shell podane obteževalne okoliščine. Poleg tega ukrepi, ki jih je sprejela družba Shell, da bi spoštovala konkurenčno pravo, pri presoji obstoja kršitve in ponovitve kršitve, niso upoštevni (glej točko 96 zgoraj). Zato to, da Komisija ni odgovorila na argumente, ki jih je v zvezi s tem navedla družba Shell v okviru upravnega postopka, ne pomeni, da izpodbijana odločba ni obrazložena. Poleg tega je treba spomniti, da Komisija ni dolžna oblikovati stališča do vseh trditev, ki so jih pred njo navajale zadevne osebe, temveč zadošča, da navede dejstva in pravne ugotovitve, ki so bistvene za odločbo (glej zgoraj v točki 70 navedeno sodbo Arkema proti Komisiji, točka 127 in navedena sodna praksa). Nazadnje, v zvezi s trditvijo, da je Komisija navajala razloge, ki se niso nanašali na omejevalni sporazum glede BK in SBK, zadostuje ugotovitev, da ta okoliščina, tudi če bi bila dokazana, ne more vplivati na zakonitost izpodbijane odločbe, ker je bila ta – kot je bilo ravnokar ugotovljeno – pravno zadostno obrazložena.

108    Glede na navedeno je treba drugi del drugega tožbenega razloga družbe Shell zavrniti kot neutemeljen in zato drugi tožbeni razlog zavrniti v celoti.

 Tretji tožbeni razlog: napačna uporaba množitelja z odvračilnim namenom

109    Družba Shell meni, da je Komisija s tem, da je za določitev izhodiščnega zneska globe uporabila množitelj, kršila člen 81 ES in člen 23(2) in (3) Uredbe št. 1/2003.

110    Tretji tožbeni razlog družbe Shell ima dva dela. V okviru prvega dela družba Shell meni, da je Komisija kršila načeli enakega obravnavanja in sorazmernosti. V okviru drugega dela navaja, da Komisija ni izpolnila obveznosti obrazložitve, ki ji je naložena.

 Prvi del tretjega tožbenega razloga: kršitev načel enakega obravnavanja in sorazmernosti

–       Trditve strank

111    Družba Shell opozarja, da je Komisija, da bi določila izhodiščni znesek njene globe, uporabila množitelj 3 (točka 474 obrazložitve izpodbijane odločbe). Komisija pa naj bi za to uporabila promet družbe Shell Petroleum za leto 2005, ki znaša 246,549 milijarde EUR.

112    Vendar naj bi Komisija v Odločbi o bitumnu uporabila isti promet družbe Shell Petroleum za leto 2005, le da naj bi uporabila množitelj 2.

113    Zaradi te razlike naj bi bili kršeni načeli enakega obravnavanja in sorazmernosti. Družba Shell glede tega navaja, da sta položaj v tej zadevi in položaj v zadevi, v kateri je bila izdana Odločba o bitumnu, primerljiva, ker sta bili obe odločbi sprejeti leta 2006 v presledku dveh mesecev in pol, ker je bila kršitev pripisana družbi Shell Petroleum in ker množitelj temelji na prometu, ki ga je ta družba ustvarila na svetovnem trgu, da bi se s tem zagotovilo, da bo imela globa glede na velikost te družbe dovolj odvračilen učinek. Ker naj bi bilo treba množitelj v obeh primerih določiti na podlagi velikosti podjetja in ker je podjetje, ki ga je treba kaznovati, isto, naj tako različno obravnavanje ne bi bilo objektivno utemeljeno. Družba Shell dodaja, da je treba uporabiti načelo enakega obravnavanja, in to tudi če Komisija pravilno uporabi Smernice. Poleg tega naj bi bil položaj v obravnavanem primeru izreden, in sodišče Unije naj takega primera ne bi še nikoli obravnavalo.

114    Bežno sklicevanje Komisije na „okoliščine obravnavanega primera“ naj ne bi upravičevalo različnega obravnavanja. Če se Komisija odloči, da bo zvišala raven globe kot ločeno fazo v postopku izračuna osnovnega zneska globe, potem naj bi morala določitev množitelja temeljiti izključno na velikosti podjetja, ki ga namerava kaznovati. Tako sklepanje naj bi temeljilo na tem, da lahko podjetje, ki razpolaga z velikimi finančnimi sredstvi, lažje zbere sredstva za plačilo globe, ki ji je naložena. V nasprotju s tem, kar naj bi navajala Komisija v pisnih vlogah, naj bi bila družba Shell – kot naj bi bilo navedeno v Odločbi o bitumnu – najpomembnejše podjetje, ki je storilo kršitev. Poleg tega naj to, da obstajajo v obeh zadevah „razlike v velikosti na globalni ravni“ med podjetji, ki so bila udeležena v kršitvi, ne bi upravičevalo uporabe različnih množiteljev glede družbe Shell. V obeh primerih naj bi bil promet podjetij, glede katerih naj bi bil uporabljen množitelj 1, manjši od desetih milijard. V obeh primerih naj bi bilo največje podjetje, katerega udeležba pri kršitvi je bila ugotovljena, družba Shell, katere promet znaša 246,549 milijarde EUR.

115    Iz navedenih razlogov naj bi bilo treba izpodbijano odločbo razglasiti za nično ali, podredno, znesek globe, ki se naloži družbi Shell, zmanjšati tako, da se namesto množitelja 3 uporabi množitelj 2.

116    Poleg tega družba Shell napotuje na prvi tožbeni razlog in ob tem dodaja, da uporaba množitelja 3 za globo, ki se naloži družbi Shell Nederland Chemie, ni sorazmerna in krši načelo enakega obravnavanja, če kršitve ni mogoče pripisati družbi Shell Nederland ali družbi Shell Petroleum. V tem primeru naj bi moral biti množitelj določen na podlagi neto prometa na svetovnem trgu družbe Shell Nederland za leto 2005 (25,041 milijarde EUR) ali družbe Shell Nederland Chemie za isto leto (1,186 milijarde EUR). To naj bi pomenilo, da se za globo, ki se naloži družbi Shell Nederland Chemie ali družbama Shell Nederland Chemie in Shell Nederland, ne bi smel uporabiti množitelj oziroma bi ta moral biti največ 1,5.

117    Komisija predlaga, naj se prvi del tretjega tožbenega razloga zavrne. V bistvu meni, da se množitelji uporabljajo zato, da se upošteva razlike glede celotne velikosti in da množitelj, ki je bil v obravnavani zadevi uporabljen za družbo Shell ni nesorazmeren.

–       Presoja Splošnega sodišča

118    Smernice določajo, da je treba poleg same narave kršitve, njenega konkretnega učinka na trg in geografske razsežnosti trga upoštevati dejansko gospodarsko sposobnost storilcev kršitve, da povzročijo veliko škodo drugim udeležencem na trgu – zlasti potrošnikom – in določiti tak znesek globe, ki zagotovi, da ima globa odvračilni učinek (točka 1 A, četrti odstavek, Smernic).

119    Pristojnost Komisije, da podjetjem, ki namerno ali iz malomarnosti kršijo določbe člena 81 ES, naloži globe, je eno od sredstev, ki jih ima Komisija za izvajanje naloge nadzora, ki ji jo podeljuje pravo Skupnosti, kar vključuje nalogo izvajanja splošne politike, katere namen je, da se na področju konkurence uporabljajo načela, ki jih določa Pogodba, in da se v tem smislu usmerja ravnanje podjetij. Torej mora Komisija pri presoji teže kršitve zaradi določitve zneska globe zagotoviti odvračilen učinek svojega ukrepa, zlasti pri vrstah kršitev, ki so posebno škodljive za uresničitev ciljev Skupnosti (sodba Sodišča z dne 7. junija 1983 v združenih zadevah Musique Diffusion française in drugi proti Komisiji, od 100/80 do 103/80, Recueil, str. 1825, točki 105 in 106; zgoraj v točki 44 navedena sodba ABB Asea Brown Boveri proti Komisiji, točka 166, in zgoraj v točki 95 navedena sodba Groupe Danone proti Komisiji z dne 25. oktobra 2005, točka 169).

120    Na podlagi tega se zahteva, da se globa prilagodi, da bi se upošteval zaželeni učinek na podjetje, ki mu je naložena, in to tako, da globa – v skladu z zahtevami, ki izhajajo po eni strani iz nujnosti, da se zagotovi učinkovitost globe, in po drugi strani iz spoštovanja načela sorazmernosti – zlasti z vidika finančnih sposobnosti zadevnega podjetja ni nepomembna ali, nasprotno, pretirana. Veliko podjetje, ki ima precejšnja finančna sredstva glede na druge udeležence kartela, lahko lažje pridobi potrebna sredstva za plačilo globe, kar z vidika zadostne odvračilnosti globe utemeljuje izrek sorazmerno višje globe – med drugim z uporabo določenega množitelja – kot se za isto kršitev izreče podjetju, ki takih sredstev nima (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 29. aprila 2004 v združenih zadevah Tokai Carbon in drugi proti Komisiji, T‑236/01, T‑239/01, od T‑244/01 do T‑246/01, T‑251/01 in T‑252/01, Recueil, str. II‑1181, točki 241 in 243; glej tudi zgoraj v točki 44 navedeno sodbo ABB Asea Brown Boveri proti Komisiji, točka 170, in zgoraj v točki 96 navedeno sodbo BASF proti Komisiji, točka 235).

121    Dodati je treba, da je Sodišče poudarilo zlasti, da je za določitev globe pomembno upoštevati skupni promet vsakega podjetja, udeleženega v omejevalnem sporazumu (glej zgoraj v točki 106 navedeno sodbo Sarrió proti Komisiji, točki 85 in 86, in sodbo Sodišča z dne 14. julija 2005 v zadevi Acerinox proti Komisiji, C‑57/02 P, ZOdl., str. I‑6689, točki 74 in 75; glej tudi sodbo Sodišča z dne 29. junija 2006 v zadevi Showa Denko proti Komisiji, C‑289/04 P, ZOdl., str. I‑5859, točka 17).

122    Nazadnje je treba poudariti, da je cilj doseganja odvračilnega učinka, ki ga ima Komisija pravico uresničevati, ko določa znesek globe, namenjen temu, da se zagotovi, da podjetja spoštujejo pravila o konkurenci, ki so za izvajanje njihovih dejavnosti znotraj Skupnosti ali EGP določena s Pogodbo. Iz navedenega je mogoče sklepati, da se faktor za odvračanje, ki ga je mogoče vključiti v izračun globe, določi tako, da se upošteva veliko elementov, ne pa le poseben položaj zadevnega podjetja. To načelo velja med drugim takrat, kadar Komisija določi „odvračilni množitelj“, ki se uporabi za globo, naloženo podjetju (glej v tem smislu zgoraj v točki 121 navedeno sodbo Showa Denko proti Komisiji, točki 23 in 24).

123    V obravnavani zadevi je Komisija v izpodbijani odločbi najprej ugotovila, da v okviru kategorije zelo resnih kršitev razpon kazni omogoča, da se ob upoštevanju velikosti vsakega podjetja določi tak znesek glob, ki zagotavlja, da so dovolj odvračilne. Nato je Komisija preučila promet, ki so ga zadevna podjetja ustvarila na svetovni ravni leta 2005, in ugotovila, da obstaja velika razlika v velikosti med družbo Kaučuk (2,718 milijarde EUR prometa) in družbo Stomil (38 milijonov EUR prometa) na eni strani ter preostalimi zadevnimi podjetji – zlasti družbo Bayer (27,383 milijarde EUR prometa), ki je prvo med velikimi podjetji, na katera se nanaša izpodbijana odločba – na drugi strani. Na podlagi tega in ob upoštevanju okoliščin obravnavane zadeve je Komisija menila, da glede družb Kaučuk in Stomil ni treba uporabiti množitelja z odvračilnim namenom in da je glede družbe Bayer primeren množitelj 1,5. Nazadnje je Komisija na podlagi tega in ob upoštevanju okoliščin obravnavane zadeve uporabila množitelj 1,75 za družbo Dow (37,221 milijarde EUR prometa), 2 za družbo EniChem (73,738 milijarde EUR prometa) in 3 za družbo Shell (246,549 milijarde EUR prometa) (točka 474 obrazložitve izpodbijane odločbe).

124    Trditve družbe Shell temeljijo v glavnem na tem, da ob upoštevanju načela enakega obravnavanja množitelj, ki je bil uporabljen v obravnavani zadevi, ne bi smel preseči tistega, ki je bil uporabljen v Odločbi o bitumnu.

125    V zvezi s tem je treba spomniti, da ima Komisija glede določanja višine glob široko diskrecijsko pravico in ni omejena s svojimi prejšnjimi presojami (sodba Sodišča z dne 19. marca 2009 v zadevi Archer Daniels Midland proti Komisiji, C‑510/06 P, ZOdl., str. I‑1843, točka 82). Torej se družba Shell na sodišču Unije ne more sklicevati na politiko odločanja Komisije (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 24. septembra 2009 v združenih zadevah Erste Bank der österreichischen Sparkassen proti Komisiji, C‑125/07 P, C‑133/07 P, C‑135/07 P in C‑137/07 P, ZOdl., str. I‑8681, točka 123).

126    Vsekakor je treba spomniti, da je načelo enakega obravnavanja kršeno le, če se podobni položaji obravnavajo različno ali različni položaji enako, razen če je takšna obravnava objektivno utemeljena (sodbi Sodišča z dne 13. decembra 1984 v zadevi Sermide, 106/83, Recueil, str. 4209, točka 28, in z dne 28. junija 1990 v zadevi Hoche, C‑174/89, Recueil, str. I‑2681, točka 25, ter sodba Splošnega sodišča z dne 5. decembra 2006 v zadevi Westfalen Gassen Nederland proti Komisiji, T‑303/02, ZOdl., str. II‑4567, točka 152).

127    V obravnavani zadevi pa družba Shell ne more trditi, da so zadevni položaji enaki. Promet na svetovnem trgu vsakega od podjetij je sicer res treba upoštevati pri uporabi množitelja z odvračilnim namenom in promet družbe Shell, ki je bil uporabljen v Odločbi o bitumnu, je res enak prometu, ki je bil uporabljen v izpodbijani odločbi. Vendar je treba opozoriti, da je Komisija v izpodbijani odločbi začela z določitvijo množiteljev z odvračilnim namenom za družbi Kaučuk in Stomil in v zvezi s tem sklenila, da glede na okoliščine obravnavane zadeve za ti družbi ni treba uporabiti nobenega množitelja. Na podlagi tega in na podlagi primerjave velikosti zadevnih podjetij je Komisija določila množitelj z odvračilnim namenom, ki ga je treba uporabiti za preostala podjetja in med drugim za družbo Shell. Iz navedenega je razvidno, da je določitev množiteljev z odvračilnim namenom v obravnavanem primeru potekala tako, da sta se upoštevala promet na svetovnem trgu vsakega podjetja in relativna velikost vsakega podjetja. Relativna velikost podjetij, na katera se nanaša izpodbijana odločba, pa je različna od relativne velikosti podjetij, na katera se je nanašala Odločba o bitumnu. Poleg tega je iz izpodbijane odločbe razvidno, da so bili množitelji določeni tako, da so se najprej določili množitelji za najmanjša podjetja. Družba Shell ni navedla posebnih argumentov, s katerimi bi izpodbijala metodo, ki jo je uporabila Komisija, ali množitelje, ki so bili v zvezi s tem določeni. Nazadnje, kar zadeva trditev družbe Shell, da je bila tako glede izpodbijane odločbe kot glede Odločbe o bitumnu najpomembnejše podjetje, je treba najprej opozoriti, da je bila razlika v višini prometa na svetovnem trgu med družbo Shell in podjetjem, ki ji sledi, veliko večja v obravnavani zadevi – kot je to razvidno iz izpodbijane odločbe – nato pa, da so bili množitelji, ki so bili uporabljeni kot osnova za primerjavo med zadevnimi podjetji, v teh dveh odločbah različni.

128    Zaradi celovitosti je treba opozoriti, da je Komisija tako kot v obravnavani zadevi tudi v zadevi, na katero se je nanašala Odločba o bitumnu, ugotovila, da je šlo za zelo resno kršitev (točka 316 obrazložitve Odločbe o bitumnu). Vendar je v Odločbi o bitumnu ugotovila tudi, da se je kršitev nanašala le na eno državo članico, da je bila vrednost trga razmeroma majhna (62 milijonov EUR za leto 2001, ki je bilo zadnje polno leto kršitve) in da je bilo udeležencev omejevalnega sporazuma veliko (štirinajst podjetij) (točka 317 obrazložitve Odločbe o bitumnu). Take okoliščine v obravnavanem primeru niso podane.

129    Zato očitka, da je bilo kršeno načelo enakega obravnavanja, ni mogoče sprejeti.

130    Ker tudi očitek družbe Shell, da uporabljeni množitelj ni sorazmeren, temelji na primerjavi z Odločbo o bitumnu, in ker niso bili navedeni podrobnejši argumenti, je treba ta očitek zavrniti iz istih razlogov.

131    Glede na navedeno je treba prvi del tretjega tožbenega razloga družbe Shell zavrniti kot neutemeljen.

 Drugi del tretjega tožbenega razloga: neobstoj obrazložitve

–       Trditve strank

132    Če bi Splošno sodišče menilo, da uporaba množitelja 3 ne pomeni kršitve načel enakega obravnavanja in sorazmernosti, družba Shell podredno navaja, da Komisija ni izpolnila obveznosti obrazložitve, ki ji jo nalaga člen 253 ES. Ko se je Komisija za uporabo navedenega množitelja sklicevala na „okoliščine primera“, naj namreč ne bi navedla, katere so te okoliščine, zakaj naj bi utemeljevale uporabo množitelja 3 in v čem se razlikujejo od okoliščin iz zadeve, na podlagi katere je bila sprejeta Odločba o bitumnu, zaradi česar bi bilo treba ti zadevi glede odvračilnega učinka obravnavati različno. Družba Shell na podlagi navedenega meni, da bi bilo treba izpodbijano odločbo razglasiti za nično.

133    Komisija predlaga, naj se drugi del tretjega tožbenega razloga zavrne. Natančneje, navaja, da so podane objektivne razlike med to zadevo in zadevo, na podlagi katere je bila sprejeta Odločba o bitumnu. Komisija naj torej ne bi bila dolžna navesti, zakaj znesek, ki je bil izbran za izračun globe, v tej zadevi ni enak.

–       Presoja Splošnega sodišča

134    Ob upoštevanju sodne prakse, na katero je bilo opozorjeno v točkah 105 in 106 zgoraj, je treba navesti, da je v obravnavanem primeru Komisija navedla, da je zato, da bi se zagotovil dovolj odvračilen učinek globe, upoštevala velikost vsakega podjetja. Na podlagi tega je uporabila promet, ki so ga v letu 2005 ustvarila zadevna podjetja na svetovnem trgu. Poleg tega je primerjala velikost različnih podjetij, da bi določila množitelje z odvračilnim namenom. Natančneje, Komisija je glede družbe Shell navedla, da je promet, ki ga je to podjetje ustvarilo na svetovnem trgu, nekajkrat večje od prometa katerega koli drugega zadevnega podjetja. Iz tega je razvidno, da so elementi, na podlagi katerih je Komisija določila množitelj za globo, naloženo družbi Shell, jasno razvidni iz izpodbijane odločbe.

135    To, da se je Komisija sklicevala na „okoliščine primera“, ne more izpodbiti te ugotovitve. Iz izpodbijane odločbe namreč ne izhaja, da je Komisija pri določitvi množiteljev z odvračilnim namenom izrecno uporabila druge elemente kot promet na svetovnem trgu in relativno velikost zadevnih podjetij, kar je Komisija tudi potrdila na obravnavi. Poleg tega je izraz „okoliščine primera“ povsem mogoče razumeti tako, da se nanaša na promet na svetovnem trgu in relativno velikost zadevnih podjetij.

136    Nazadnje, v zvezi s sklicevanjem na zadevo, na podlagi katere je bila sprejeta Odločba o bitumnu, je glede na to, da ta zadeva in obravnavana zadeva temeljita na različnih dejanskih stanjih, zlasti kar zadeva relativno velikost zadevnih podjetij (glej točki 127 in 128 zgoraj), treba ugotoviti, da Komisija ni bila dolžna navesti, zakaj množitelj z odvračilnim namenom ni bil enak.

137    Glede na navedeno je treba drugi del tretjega tožbenega razloga družbe Shell zavrniti kot neutemeljen in zato tretji tožbeni razlog zavrniti v celoti.

 Četrti tožbeni razlog: nepravilna določitev izhodiščnega zneska globe

138    Družba Shell meni, da je Komisija s tem, da je nepravilno določila izhodiščni znesek globe, ki se nanaša nanjo, kršila člen 81 ES in člen 23(2) in (3) Uredbe št. 1/2003.

139    Četrti tožbeni razlog družbe Shell ima štiri dele. V okviru prvega dela družba Shell meni, da to, da je Komisija različno obravnavala izhodiščne zneske glob, ni utemeljeno. V okviru drugega dela navaja, da izhodiščni zneski glob, ki jih je izbrala Komisija, niso pravilni. V okviru tretjega dela družba Shell navaja, da sta bili pri določitvi izhodiščnega zneska njene globe kršeni načeli sorazmernosti in enakega obravnavanja. V četrtem delu navaja, da Komisija ni izpolnila obveznosti obrazložitve, ki ji je naložena.

 Prvi del četrtega tožbenega razloga: neutemeljeno različno obravnavanje izhodiščnih zneskov globe

–       Trditve strank

140    Družba Shell trdi, da je v skladu s točko 466 obrazložitve izpodbijane odločbe Komisija različno obravnavala izhodiščne zneske glob, da bi „upoštevala specifično težo vsakega podjetja in torej dejanski vpliv njegovega prepovedanega ravnanja na konkurenco“. Vendar naj bi bila Komisija v protislovju s svojim stališčem, izraženim v točki 462 obrazložitve izpodbijane odločbe, namreč, da „je nemogoče izmeriti, kakšen je dejanski vpliv sklopa sporazumov, ki pomenijo kršitev, na trg EGP“, in da zato „pri določitvi glob v obravnavanem primeru vpliva na trg ne bo upoštevala“. Kot naj bi Komisija priznala v pisnih vlogah, naj bi bilo različno obravnavanje izhodiščnih zneskov glob utemeljeno s tem, da je „dejanska gospodarska zmožnost škodovati konkurenci“ večja, če je obseg prodaje (in temu ustrezen tržni delež) podjetja na upoštevnem trgu večji.

141    Družba Shell v zvezi s tem opozarja na informacije, ki jih je posredovala Komisiji v upravnem postopku in ki dokazujejo, da vpliva na trg ni bilo. Komisija naj ne bi niti v drugem obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah niti v izpodbijani odločbi predložila nobenega posebnega dokaza, da so imeli sporazumi ali usklajena ravnanja vpliv na trg.

142    Poleg tega naj bi bila trditev, da „so protikonkurenčne sporazume uvedli proizvajalci in da je to imelo dejanski vpliv na trg“ (točka 462 obrazložitve izpodbijane odločbe), v bistvenem delu neutemeljena. Izpodbijana odločba in spis naj ne bi vsebovala nobenega dokaza, da so bili uvedeni sporazumi ali usklajena ravnanja in da so imeli vpliv na trg.

143    Komisija naj torej ne bi mogla razlikovati med izhodiščnimi zneski glob, da bi upoštevala dejanski vpliv kršitve na konkurenco. Nasprotno, dolžna naj bi bila določiti enak izhodiščni znesek globe za vse naslovnike izpodbijane odločbe na podlagi tega, da je kršitev objektivna. V obravnavanem primeru družba Shell navaja, da je Komisija za družbo Stomil določila izhodiščni znesek globe 5,5 milijona EUR. Določitev višjega izhodiščnega zneska globe za družbo Shell naj ne bi bila z ničimer utemeljena.

144    Vsekakor naj bi Komisija pri določitvi izhodiščnih zneskov glob pripisala prevelik pomen domnevnemu – a ne dokazanemu – vplivu, ki ga je imel vsak udeleženec omejevalnega sporazuma na kršitev. Kot naj bi Komisija sama priznala v točki 461 obrazložitve izpodbijane odločbe, naj bi bila objektivna teža kršitve glavni element, ki ga je treba upoštevati pri določitvi izhodiščnega zneska globe. Vendar naj bi Komisija v obravnavanem primeru za družbo Shell določila izhodiščni znesek globe, ki naj bi bil petkrat večji od zneska, ki ga je določila za globo družbe Stomil. Iz vseh teh razlogov bi bilo treba globo, ki je naložena družbi Shell, močno znižati.

145    Komisija predlaga, naj se prvi del četrtega tožbenega razloga zavrne. Natančneje, navaja, da se zdi, da družba Shell zamenjuje različno obravnavanje in ugotovitev vpliva kršitve.

–       Presoja Splošnega sodišča

146    V Smernicah se razlikuje med manjšimi kršitvami, resnimi kršitvami in zelo resnimi kršitvami (točka 1 A, prvi in drugi odstavek Smernic). Poleg tega se razlikovanje med podjetji opravi zato, da bi se v skladu s točko 1 A, tretji, četrti in šesti odstavek, Smernic določil vsakokratni prispevek k uspehu kartela posameznega podjetja glede na dejansko ekonomsko zmožnost zaradi njegove uvrstitve v ustrezno skupino (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 15. junija 2005 v združenih zadevah Tokai Carbon in drugi proti Komisiji, T‑71/03, T‑74/03, T‑87/03 in T‑91/03, neobjavljena v ZOdl., točka 225; glej tudi zgoraj v točki 95 navedeno sodbo Hoechst proti Komisiji, točka 360).

147    Komisija je po tem, ko je ugotovila, da je bila zadevna kršitev zelo resna (točka 464 obrazložitve izpodbijane odločbe) različno obravnavala zadevna podjetja na podlagi skupnega prometa glede BK in SBK za leto 2001, ki je zadnje polno leto kršitve, razen za družbo Shell (1998) in družbo Stomil (1999). Komisija je zadevna podjetja razvrstila v pet kategorij, pri čemer je bila družba Shell uvrščena v tretjo kategorijo (27,5 milijona EUR izhodiščnega zneska globe) (točke od 465 do 473 obrazložitve izpodbijane odločbe).

148    Družba Shell v bistvu navaja, da je Komisija s tem, da je upoštevala specifično težo vsakega podjetja in torej dejanski učinek njegovega nezakonitega ravnanja na konkurenco, medtem ko je navedla, da ni bilo mogoče izmeriti dejanskega vpliva kršitve, ravnala nepravilno.

149    Vendar je treba posamičen prispevek vsakega podjetja – izražen v dejanski ekonomski zmožnosti – k uspehu kartela razlikovati od konkretnega učinka kršitve, na katerega se nanaša točka 1 A, prvi odstavek, Smernic. V zadnjenavedenem primeru se konkretni vpliv kršitve, če je izmerljiv, upošteva za uvrstitev kršitve med manjše, resne ali zelo resne kršitve. Posamični prispevek vsakega podjetja se upošteva pri ponderiranju zneskov, ki so bili določeni glede na težo kršitve.

150    Zato lahko Komisija, tudi če ni podan konkreten in izmerljiv vpliv kršitve, v skladu s točko 1 A, tretji, četrti in šesti odstavek, Smernic – in po tem, ko kršitev opredeli kot manjšo, resno ali zelo resno – odloči, da bo zadevna podjetja različno obravnavala.

151    Zato je treba argumente, ki jih je v zvezi s tem navedla družba Shell, zavrniti.

152    V zvezi z argumenti, ki so bili navedeni podredno, družba Shell v bistvu meni, da je Komisija pripisala preveliko pomembnost „specifični teži“ podjetij, ki so bili člani kartela, glede na težo kršitve. Zato naj ne bi bilo utemeljeno, da je zadevna podjetja obravnavala različno, čeprav je bila teža kršitve enaka za vsa podjetja.

153    Treba je šteti, da se družba Shell s svojimi argumenti v bistvu sklicuje na kršitev načela enakega obravnavanja. Vendar ne izpodbija obstoja razlik – včasih celo velikih razlik – med podjetji glede prometa v zvezi z BK in SBK v letih, ki jih je uporabila Komisija. Poleg tega je iz točke 1 A, šesti odstavek, Smernic jasno razvidno, da Komisija lahko ponderira znesek globe, da bi upoštevala specifično težo kršitvenega ravnanja vsakega podjetja.

154    Zato je Komisija s tem, da je določila višjo raven izhodiščnega zneska globe za podjetja, ki imajo relativno večji delež od drugih na zadevnem trgu, upoštevala dejanski vpliv podjetja na tem trgu. Ta dejavnik namreč odraža večjo odgovornost podjetij, ki imajo na zadevnem trgu relativno večji delež kot druga podjetja, za škodo, storjeno konkurenci in tudi potrošnikom s sklenitvijo tajnega omejevalnega sporazuma (sodba Splošnega sodišča z dne 27. septembra 2006 v zadevi Jungbunzlauer proti Komisiji, T‑43/02, ZOdl., str. II‑3435, točka 230).

155    V teh okoliščinah je treba argumente, ki jih je družba Shell navedla podredno, zavrniti.

156    Glede na navedeno je treba prvi del četrtega tožbenega razloga družbe Shell zavrniti kot neutemeljen.

 Drugi del četrtega tožbenega razloga: napačna določitev izhodiščnih zneskov glob

–       Trditve strank

157    Če bi Splošno sodišče presodilo, da je bilo to, da je Komisija različno obravnavala izhodiščne zneske glob, upravičeno, družba Shell navaja, da so zneski, ki jih je določila Komisija, in zlasti izhodiščni znesek, ki je bil izbran za družbo Shell, vsekakor v nasprotju s Smernicami. Natančneje, družba Shell navaja, da bi morala Komisija to kršitev v smislu Smernic opredeliti kot resno, ne pa kot zelo resno.

158    Družba Shell navaja, da ta kršitev ozko gledano ni organiziran kartel, v okviru katerega se konkurenčna podjetja sporazumejo o prodajnih cenah in o razdelitvi tržnih deležev, vzajemno nadzorujejo njihovo politiko na področju cen in prodaje, vzpostavijo sistem kompenzacije, da bi nadzorovali spoštovanje omejevalnega sporazuma, in kaznujejo ravnanje, ki odstopa od ciljnih cen. Nasprotno naj bi bili zadevni sporazumi sklenjeni neformalno, običajno na dvostranskih ali tristranskih sestankih, ne pa na uradnem sestanku, na katerem bi sodelovali vsi udeleženci. Poleg tega naj kršitev ne bi imela vpliva na trg. V zvezi s tem družba Shell navaja, da točke od 134 do 159 obrazložitve izpodbijane odločbe, na katere se sklicuje Komisija v pisnih vlogah, nikakor ne dokazujejo, da se je omejevalni sporazum izvajal. Nasprotno, neobstoj sankcij in dejstvo, da so zadevna podjetja kritizirala drugo drugega zaradi nespoštovanja zadevnih dogovorov, naj bi podkrepilo ugotovitev, da se ti dogovori dejansko niso izvajali.

159    Poleg tega družba Shell ob sklicevanju na tri odločbe, ki jih je Komisija v preteklosti sprejela v treh drugih zadevah, meni, da je Komisija v kategorijo resnih kršitev uvrstila kršitve, katerih stopnja sofisticiranosti je vsaj enaka kot pri zadevni kršitvi.

160    Iz tega družba Shell sklepa, da v primeru resne kršitve izhodiščni znesek globe ne more preseči 20 milijonov EUR. Komisija naj bi s tem, da je izhodiščni znesek globe, naložene družbi Shell, določila na 27,5 milijona EUR, kršila Smernice.

161    Komisija predlaga, naj se drugi del četrtega tožbenega razloga zavrne. Natančneje, poudarja, da so tajni omejevalni sporazumi, kot je ta iz obravnavane zadeve, najhujše kršitve, tako da je prav, da se to kršitev opredeli kot zelo resno. Poleg tega naj ne bi bilo treba presoditi izvajanja ali vpliva omejevalnega sporazuma, da bi se ugotovil obstoj zelo resne kršitve.

–       Presoja Splošnega sodišča

162    Težo kršitve je treba ugotoviti ob upoštevanju številnih dejavnikov, kot so okoliščine posameznega primera, njegov kontekst in odvračilen učinek glob, in to ne da bi bil narejen zavezujoč in dokončen seznam meril, ki jih je treba obvezno upoštevati (zgoraj v točki 106 navedena sodba Limburgse Vinyl Maatschappij in drugi proti Komisiji, točka 465, in sodba Sodišča z dne 28. junija 2005 v združenih zadevah Dansk Rørindustri in drugi proti Komisiji, C‑189/02 P, C‑202/02 P, od C‑205/02 P do C‑208/02 P in C‑213/02 P, ZOdl., str. I‑5425, točka 241).

163    Med dejavniki, ki se lahko upoštevajo pri presoji teže kršitev, so ravnanje vsakega od podjetij, vloga, ki jo ima vsako od podjetij pri izvajanju omejevalnega sporazuma, korist, ki so jo lahko podjetja imela od tega sporazuma, njihova velikost in vrednost zadevnega blaga ter nevarnost, ki jo ta vrsta kršitev pomeni za cilje Skupnosti (glej sodbo Sodišča z dne 25. januarja 2007 v zadevi Dalmine proti Komisiji, C‑407/04 P, ZOdl., str. I‑829, točka 130 in navedena sodna praksa).

164    Poleg tega Smernice določajo zlasti, da je treba pri oceni teže kršitve upoštevati njeno naravo, njen dejanski vpliv na trg, kjer se to lahko meri, in velikost upoštevnega geografskega trga. Kršitve so tako razdeljene v tri skupine, na podlagi katerih je mogoče razlikovati med manjšimi, resnimi in zelo resnimi kršitvami (točka 1 A, prvi in drugi odstavek).

165    V obravnavanem primeru je Komisija v izpodbijani odločbi najprej ugotovila, da so zadevna podjetja najprej sklenila sporazume, ki se nanašajo na določitev ciljnih cen in razdelitev trga, ter si izmenjala občutljive poslovne podatke. Po mnenju Komisije so ta ravnanja po sami naravi zelo resne kršitve (točka 461 obrazložitve in člen 1 izreka izpodbijane odločbe). Dalje je Komisija navedla, da ni mogoče izmeriti konkretnega vpliva omejevalnega sporazuma na trg EGP. Dodala je, da čeprav konkretnega vpliva omejevalnega sporazuma ni mogoče izmeriti, so zadevna podjetja te sporazume izvajala, zato so ti vplivali na trg. Komisija je sklenila z navedbo, da pri določitvi zneska globe ne bo upoštevala vpliva na trg (točka 462 obrazložitve izpodbijane odločbe). Nazadnje je navedla, da se kršitev nanaša na celotni trg EGP (točka 463 obrazložitve izpodbijane odločbe). Iz teh razlogov je menila, da je zadevno kršitev mogoče opredeliti kot zelo resno (točka 464 obrazložitve izpodbijane odločbe).

166    Prvič, treba je ugotoviti, da družba Shell v okviru tožbe ne zanika, da je bil namen omejevalnega sporazuma storitev kršitve, kot je bilo ugotovljeno v izpodbijani odločbi, in sicer v členu 1 izreka izpodbijane odločbe. V zvezi s tem iz opisa zelo resnih kršitev v Smernicah izhaja, da je mogoče sporazume oziroma usklajena ravnanja, ki se tako kot v tem primeru nanašajo predvsem na določitev ciljnih cen oziroma razdelitev tržnih deležev, le na podlagi njihove narave opredeliti kot „zelo resne“ in Komisiji ni treba dokazati, da je kršitev konkretno vplivala na trg (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 3. septembra 2009 v zadevi Prym in Prym Consumer proti Komisiji, C‑534/07 P, ZOdl., str. I‑7415, točka 75; glej tudi sodbo Splošnega sodišča z dne 27. julija 2005 v združenih zadevah Brasserie nationale in drugi proti Komisiji, od T‑49/02 do T‑51/02, ZOdl., str. II‑3033, točka 178, in zgoraj v točki 95 navedeno sodbo Hoechst proti Komisiji, točka 345). Poleg tega iz ustaljene sodne prakse izhaja, da so horizontalni sporazumi o cenah ena najhujših kršitev prava Skupnosti o konkurenci in jih je zato mogoče opredeliti za zelo resne (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 12. julija 2001 v združenih zadevah Tate & Lyle in drugi proti Komisiji, T‑202/98, T‑204/98 in T‑207/98, Recueil, str. II‑2035, točka 103, in zgoraj v točki 95 navedeno sodbo Groupe Danone proti Komisiji z dne 25. oktobra 2005, točka 147).

167    Komisija torej s tem, da je ugotovila, da so bila zadevna ravnanja po naravi zelo resne kršitve, ni storila napake.

168    Drugič, v nasprotju s tem, kar v bistvu trdi družba Shell, je treba ugotoviti, da je bil omejevalni sporazum – ob upoštevanju številnosti in sočasnosti ciljev omejevalnega sporazuma in kljub temu, da naj bi bila za ta omejevalni sporazum značilna nizka stopnja formalizma – podrobno pripravljen (glej v tem smislu zgoraj v točki 95 navedeno sodbo Groupe Danone proti Komisiji z dne 25. oktobra 2005, točka 149).

169    Tretjič, v zvezi s preteklo prakso Komisije pri sprejemanju odločitev, na katero se sklicuje družba Shell, zadostuje navedba, da družba Shell ni dokazala, v čem naj bi bila dejansko stanje in pravni položaj zadeve, v kateri je bila sprejeta izpodbijana odločba, primerljiva z dejanskim stanjem in pravnim položajem v prejšnjih zadevah, na katere se je sklicevala. Poleg tega je treba navesti, da okoliščine zadev – zlasti protikonkurenčne prakse – niso enake.

170    Glede na navedeno je treba drugi del četrtega tožbenega razloga družbe Shell zavrniti kot neutemeljen.

 Tretji del: kršitev načel sorazmernosti in enakega obravnavanja

–       Trditve strank

171    Če bi bilo treba kršitev opredeliti kot zelo resno v smislu Smernic, družba Shell trdi, da je izhodiščni znesek globe 27,5 milijona EUR nesorazmeren in da je v nasprotju z načelom enakega obravnavanja. Glede na to, da naj omejevalni sporazum ne bi bil strukturiran in da naj ne bi vplival na trg, družba Shell meni, da zneskov glob, ki sta bili naloženi družbi EniChem (55 milijonov EUR), ki je vodilna družba na trgu, in družbi Shell (27,5 milijona EUR), ni mogoče utemeljiti zgolj na podlagi opredelitve kršitve kot zelo resne in zgolj s sklicevanjem na velikost zadevnega geografskega trga (v zvezi s tem družba Shell napotuje na točke od 465 do 473 obrazložitve izpodbijane odločbe).

172    Nesorazmernost izhodiščnega zneska globe 55 milijonov EUR, ki je bila naložena družbi EniChem, naj bi bila še bolj očitna, če bi se ta znesek primerjal z izhodiščnimi zneski, ki jih je Komisija določila v podobnih zadevah, ki so se nanašale na uporabo člena 81 ES in pri katerih naj bi bile kršitve veliko bolj sistematične in strukturirane oziroma naj bi obstajali očitni dokazi, da je kršitev vplivala na trg. V zvezi s tem družba Shell napotuje na tri odločbe, ki jih je sprejela Komisija.

173    Glede na navedeno naj bi bila izhodiščna zneska globe 55 milijonov EUR za družbo EniChem in 27,5 milijona za družbo Shell očitno nesorazmerna in naj bi bila v nasprotju z načelom enakega obravnavanja.

174    Komisija predlaga, naj se tretji del četrtega tožbenega razloga zavrne. Navaja, da izhodiščni zneski glob, ki so bile naložene v zadevah, ki jih je navedla družba Shell, temeljijo na posebnosti vsakega posameznega primera. Komisiji naj zgolj zato, ker je v preteklosti naložila globe na določeni ravni za nekatere vrste kršitev, ne bi mogla biti odvzeta možnost zvišati to raven v mejah, določenih z Uredbo št. 1/2003, na kar naj bi bilo opozorjeno v sodni praksi (zgoraj v točki 119 navedena sodba Musique Diffusion française in drugi proti Komisiji; zgoraj v točki 95 navedena sodba Groupe Danone proti Komisiji z dne 25. oktobra 2005; zgoraj v točki 96 navedena sodba BASF in UCB proti Komisiji, in sodba Splošnega sodišča z dne 5. aprila 2006 v zadevi Degussa proti Komisiji, T‑279/02, ZOdl., str. II‑897). Komisija meni, da je v obravnavanem primeru izhodiščni znesek globe, ki je bila naložena družbi Shell, sorazmeren.

–       Presoja Splošnega sodišča

175    Opozoriti je treba, da načelo sorazmernosti zahteva, da ukrepi Skupnosti ne smejo prekoračiti tistega, kar je primerno in potrebno za uresničitev želenega cilja (glej sodbi Splošnega sodišča z dne 19. junija 1997 v zadevi Air Inter proti Komisiji, T‑260/94, Recueil, str. II‑997, točka 144 in navedena sodna praksa, in z dne 23. oktobra 2003 v zadevi Van den Bergh Foods proti Komisiji, T‑65/98, Recueil, str. II‑4653, točka 201). Načelo sorazmernosti v kontekstu izračuna globe pomeni, da mora Komisija globo določiti sorazmerno z dejavniki, ki se upoštevajo pri določitvi teže kršitve, in da mora te dejavnike upoštevati kot medsebojno povezane in objektivno upravičeno (glej v tem smislu zgoraj v točki 166 navedeno sodbo Tate & Lyle in drugi proti Komisiji, točka 106, ter sodbi Splošnega sodišča z dne 19. marca 2003 v zadevi CMA CGM in drugi proti Komisiji, T‑213/00, Recueil, str. II‑913, točke od 416 do 418, in z dne 30. septembra 2003 v združenih zadevah Atlantic Container Line in drugi proti Komisiji, T‑191/98, od T‑212/98 do T‑214/98, Recueil, str. II‑3275, točka 1541).

176    V obravnavanem primeru je treba spomniti, prvič, da je Komisija kršitev upravičeno opredelila kot zelo resno (glej točke od 162 do 170 zgoraj). V zvezi s tem je treba poudariti, da so se zadevna podjetja dogovorila o določitvi ciljne cene, da so si razdelila stranke s sporazumom o nenapadanju in da so si izmenjala občutljive poslovne podatke glede cen, konkurentov in strank. Poleg tega se je zadevni omejevalni sporazum nanašal na celotno ozemlje EGP.

177    Drugič, treba je spomniti, da je v skladu s točko 1 A Smernic predvidena globa za zelo resno kršitev višja od 20 milijonov EUR, in navesti, da izhodiščni znesek globe, ki je bil določen za družbo Shell temelji na nekaterih podatkih, zlasti na obsegu prodaje BK in SBK, ki jo je to podjetje opravilo na ozemlju EGP leta 1998 (to je 86,66 milijona EUR) (točka 470 obrazložitve izpodbijane odločbe).

178    Tretjič, treba je spomniti, da znesek globe, ki je bil določen za družbo Shell, ne presega meje 10 % prometa, ustvarjenega v preteklem poslovnem letu, ki jo določa člen 23(2) Uredbe št. 1/2003 in katere namen je preprečiti, da podjetje globe ne bi moglo plačati (glej v tem smislu zgoraj v točki 119 navedeno sodbo Musique Diffusion française in drugi proti Komisiji, točka 119).

179    Četrtič, v zvezi nestrukturiranostjo omejevalnega sporazuma in neobstojem vpliva na trg je treba spomniti, da to ne more izpodbiti ugotovitve Komisije, da je bila zadevna kršitev zelo resna (glej točke od 162 do 170 zgoraj). Poleg tega je treba spomniti, da mora presoja resnosti kršitve temeljiti na splošni oceni, pri kateri se upoštevajo vse upoštevne okoliščine primera. Ob upoštevanju tega, kar je navedla Komisija v izpodbijani odločbi, in tega, kar je bilo povzeto v točkah od 176 do 178 zgoraj, Splošno sodišče meni, da na podlagi okoliščin, na katere se sklicuje družba Shell – ob domnevi, da so dokazane – ni mogoče ugotoviti, da je izhodiščni znesek globe, ki ga je določila Komisija, nesorazmeren.

180    V teh okoliščinah in ob neobstoju podrobnejših utemeljitev ni mogoče na podlagi ničesar sklepati, da je izhodiščni znesek globe 27,5 milijona EUR, ki je bil določen za družbo Shell, v nasprotju z načelom sorazmernosti.

181    Glede tega, da naj bi bili izhodiščni zneski glob, ki so bili določeni v obravnavani zadevi, višji od zneskov iz drugih zadev, ki se nanašajo na uporabo člena 81 ES, in da naj bi bilo zato kršeno načelo enakega obravnavanja, je treba spomniti, da ima Komisija glede določanja višine glob široko diskrecijsko pravico in ni omejena s svojimi prejšnjimi presojami. Torej se družba Shell na sodišču Unije ne more sklicevati na politiko odločanja Komisije (glej v tem smislu sodno prakso, navedeno v točki 125 zgoraj). Poleg tega – in za dodatno pojasnitev – družba Shell ni dokazala, v čem naj bi bila dejansko stanje in pravni položaj zadeve, v kateri je bila sprejeta izpodbijana odločba, primerljiva z dejanskim stanjem in pravnim položajem v prejšnjih zadevah, na katere se je sklicevala.

182    Glede na navedeno je treba tretji del četrtega tožbenega razloga družbe Shell zavrniti kot neutemeljen.

 Četrti tožbeni razlog: neobstoj obrazložitve

–       Trditve strank

183    Če Komisija z določitvijo izhodiščnega zneska globe ni kršila načel sorazmernosti in enakega obravnavanja, družba Shell trdi, da to, da je Komisija le bežno navedla opredelitev kršitve kot zelo resne in velikost zadevnega geografskega trga, ne zadostuje za pojasnitev, zakaj je bil izbran izhodiščni znesek, ki je veliko višji od zneskov, ki so bili določeni v drugih primerljivih zadevah iz istega obdobja.

184    Zato naj bi bilo treba glede tega izpodbijano odločbo razglasiti za nično oziroma, podredno, znesek globe, ki je bila naložena družbi Shell, zmanjšati, da bi se upoštevalo, da kršitev ni bila strukturirana in da ni vplivala na trg.

185    Komisija predlaga, naj se četrti del četrtega tožbenega razloga zavrne. Opozarja, da je stroga obličnost, ki jo predstavlja ta obveznost obrazložitve, izpolnjena, če v odločbi navede elemente presoje, na podlagi katerih je ocenila težo in trajanje kršitve. To zahtevo naj bi izpolnila v točkah od 465 do 473 obrazložitve izpodbijane odločbe. Poleg tega naj ne bi bila dolžna, da odločbo utemelji na podlagi primerjave z drugimi, v preteklosti izdanimi odločbami.

–       Presoja Splošnega sodišča

186    Ob upoštevanju sodne prakse, navedene zgoraj v točkah 105 in 106, zadostuje ugotovitev, da v obravnavani zadevi točke od 461 do 464 obrazložitve izpodbijane odločbe vsebujejo elemente presoje, na podlagi katerih je Komisija lahko ocenila, da je zadevna kršitev zelo resna. Poleg tega iz razlogov, ki so bili navedeni v okviru tretjega dela tega tožbenega razloga, zakonitosti izpodbijane odločbe ni mogoče izpodbiti s prejšnjimi odločbami, na katere se sklicuje družba Shell v utemeljitev svojih trditev. Zato Komisija iz istih razlogov ni bila dolžna obrazložiti, zakaj so bili izhodiščni zneski glob, ki so bili določeni v obravnavani zadevi, višji od zneskov v zadevah, v okviru katerih so bile pred tem sprejete odločbe.

187    Glede na navedeno je treba četrti del četrtega tožbenega razloga družbe Shell zavrniti kot neutemeljen in tako četrti tožbeni razlog zavrniti v celoti.

188    Zato je treba zavrniti vse tožbene razloge, ki se nanašajo na razglasitev delne ničnosti izpodbijane odločbe.

2.     Predlog za spremembo zneska globe

189    Ker so bili tožbeni razlogi družbe Shell navedeni v podporo predlogu za spremembo zneska globe, zadostuje ugotovitev, da ti tožbeni razlogi – kot je razvidno iz zgoraj navedenega – niso utemeljeni in zato ne morejo voditi do zmanjšanja zneska globe. Ta predlog je torej treba zavrniti.

190    Zato je treba tožbo zavrniti v celoti.

 Stroški

191    V skladu s členom 87(2) Poslovnika Splošnega sodišča se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker tožeče stranke niso uspele, se jima v skladu s predlogi Komisije naloži plačilo stroškov.

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (prvi senat)

razsodilo:

1.      Tožba se zavrne.

2.      Družbam Shell Petroleum NV, Shell Nederland BV in Shell Nederland Chemie BV se naloži plačilo stroškov.

Dehousse Wiszniewska-Białecka Wahl

Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 12. julija 2011.

Podpisi

Kazalo

Dejansko stanje

Postopek in predlogi strank

Pravo

1.  Tožbeni predlogi za razglasitev delne ničnosti izpodbijane odločbe

Prvi tožbeni razlog: nezakonit pripis kršitve družbama Shell Petroleum in Shell Nederland

Prvi del prvega tožbenega razloga: nepravilna uporaba pogojev za pripis kršitve

–  Trditve strank

–  Presoja Splošnega sodišča

Drugi del prvega tožbenega razloga: izpodbijanje domneve s strani družb Shell Petroleum in Shell Nederland

–  Trditve strank

–  Presoja Splošnega sodišča

Tretji del prvega tožbenega razloga: posledice nepravilnega ravnanja Komisije

–  Trditve strank

–  Presoja Splošnega sodišča

Drugi tožbeni razlog: neupravičeno povečanje osnovnega zneska globe zaradi ponovne kršitve

Prvi del: kršitev načel pravne varnosti in sorazmernosti

–  Trditve strank

–  Presoja Splošnega sodišča

Drugi del drugega tožbenega razloga: neobstoj obrazložitve

–  Trditve strank

–  Presoja Splošnega sodišča

Tretji tožbeni razlog: napačna uporaba množitelja z odvračilnim namenom

Prvi del tretjega tožbenega razloga: kršitev načel enakega obravnavanja in sorazmernosti

–  Trditve strank

–  Presoja Splošnega sodišča

Drugi del tretjega tožbenega razloga: neobstoj obrazložitve

–  Trditve strank

–  Presoja Splošnega sodišča

Četrti tožbeni razlog: nepravilna določitev izhodiščnega zneska globe

Prvi del četrtega tožbenega razloga: neutemeljeno različno obravnavanje izhodiščnih zneskov globe

–  Trditve strank

–  Presoja Splošnega sodišča

Drugi del četrtega tožbenega razloga: napačna določitev izhodiščnih zneskov glob

–  Trditve strank

–  Presoja Splošnega sodišča

Tretji del: kršitev načel sorazmernosti in enakega obravnavanja

–  Trditve strank

–  Presoja Splošnega sodišča

Četrti tožbeni razlog: neobstoj obrazložitve

–  Trditve strank

–  Presoja Splošnega sodišča

2.  Predlog za spremembo zneska globe

Stroški

* Jezik postopka: angleščina.