Language of document : ECLI:EU:C:2017:133

SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA

MELCHIORJA WATHELETA,

predstavljeni 16. februarja 2017(1)

Zadeva C‑228/16 P

Dimosia Epicheirisi Ilektrismou AE (DEI)

proti

Evropski komisiji

„Pritožba – Državna pomoč – Zavrnitev izdaje odredbe o začasnem odlogu izvršitve odločbe arbitražnega sodišča o ceni električne energije, ki bi jo morala družba Alouminion SA plačevati družbi DEI – Zavrnitev ukrepanja na podlagi pritožbe družbe DEI v zvezi z domnevno državno pomočjo, dodeljeno družbi Alouminion SA – Znižane cene električne energije“





I.      Uvod

1.        Družba Dimosia Epicheirisi Ilektrismou AE (DEI) s pritožbo predlaga razveljavitev sklepa Splošnega sodišča Evropske unije z dne 9. februarja 2016, DEI/Komisija (T‑639/14, neobjavljen, EU:T:2016:77, v nadaljevanju: izpodbijani sklep), s katerim je zadnjenavedeno razsodilo, da ni treba odločiti o tožbi, s katero je DEI predlagala razglasitev ničnosti dopisa Evropske komisije COMP/E3/ΟΝ/AB/ark *2014/61460 z dne 12. junija 2014 (v nadaljevanju: sporni dopis) o zavrnitvi pritožb družbe DEI v zvezi z državnimi pomočmi.

2.        Družba DEI s pritožbenimi razlogi trdi, da je Splošno sodišče s tem, da je razsodilo, da se postopek z njeno tožbo ustavi, večkrat napačno uporabilo pravo, kršilo njeno pravico do izjave in zagrešilo očitno napako pri presoji ter izkrivljalo dejstva in njene trditve. Ti pritožbeni razlogi ne odpirajo nobenega novega pravnega vprašanja, izjema je le drugi pritožbeni razlog, po katerem naj bi Splošno sodišče kršilo načela dobrega upravljanja, pravne varnosti in učinkovitega sodnega varstva.

3.        Zato se bom na zahtevo Sodišča v teh sklepnih predlogih osredotočil na drugi pritožbeni razlog, ki odpira vprašanja v zvezi z razlago načel iz točke 70 sodbe z dne 16. decembra 2010, Athinaïki Techniki/Komisija (C‑362/09 P, EU:C:2010:783), v kateri je Sodišče odločilo, da „je treba glede na zahtevi po dobrem upravljanju in pravni varnosti ter načelo učinkovitega pravnega varstva ugotoviti, prvič, da lahko Komisija umakne odločbo o ustavitvi postopka v zvezi s pritožbo glede domnevne državne pomoči le zaradi odprave neke nezakonitosti v tej odločbi, in drugič, da po takem umiku ne sme nadaljevati postopka na prejšnji stopnji od takrat, ko je prišlo do ugotovljene nezakonitosti“.

II.    Dejansko stanje

4.        DEI je grška družba, katere večinski delničar je grška država. Njena glavna dejavnost je proizvodnja električne energije. Med njenimi odjemalci je med drugim družba Alouminion SA. Zaradi spora med tema podjetjema glede cene električne energije je grški regulatorni organ za energijo (v nadaljevanju: regulatorni organ RAE) določil začasno ceno. Družba DEI je v pritožbi, ki jo je 15. junija 2012 predložila Komisiji (v nadaljevanju: pritožba iz leta 2012), trdila, da je zaradi te tarife prisiljena družbi Alouminion dobavljati električno energijo po ceni, nižji od tržne, in da naj bi zato regulatorni organ RAE tej družbi dodelil nezakonito državno pomoč.

5.        Arbitražno sodišče, ki sta ga vzpostavili družbi DEI in Alouminion, je 31. oktobra 2013 z retroaktivnim učinkom določilo še nižjo ceno za električno energijo, ki jo dobavlja družba DEI, od tiste, ki jo je začasno določil regulatorni organ RAE.

6.        Družba DEI je 23. decembra 2013 pri Komisiji vložila drugo pritožbo (v nadaljevanju: pritožba iz leta 2013), v kateri je trdila, da arbitražna odločba pomeni državno pomoč.

7.        Komisija je 6. maja 2014 obvestila družbo DEI o svoji predhodni presoji, da ni treba nadaljevati preučitve pritožbe iz leta 2013, ker arbitražna odločba ne pomeni državne pomoči. Družba DEI je z dopisom z dne 6. junija 2014 v odgovor Komisiji podala dodatno stališče.

8.        Komisija je s spornim dopisom obvestila družbo DEI, da podatki iz njenega dopisa z dne 6. junija 2014 ne izpodbijajo predhodne presoje iz njenega dopisa z dne 6. maja 2014. Po mnenju Komisije arbitražna odločba ni pomenila ukrepa, ki ga je mogoče pripisati državi, ker zadnjenavedena ni mogla narekovati odločitve arbitražnemu sodišču(2) niti ni družbi Alouminion podelila selektivne prednosti. Zato so „službe Generalnega direktorata za konkurenco sklenile, da [podatki iz dopisa z dne 6. junija 2014] ni[so] zadost[ni], da bi upravičili novo preiskavo pritožbe“.

III. Tožba za razglasitev ničnosti spornega dopisa pred Splošnim sodiščem in izpodbijani sklep

9.        Družba DEI je s tožbo, ki jo je v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila 22. avgusta 2014, predlagala razglasitev ničnosti odločitve Komisije, vsebovane v spornem dopisu.

10.      Družba DEI in Komisija sta z dopisom z dne 7. oktobra 2014, naslovljenim na sodno tajništvo Splošnega sodišča, skupaj zaprosili za prekinitev postopka, ki je potekal pred Splošnim sodiščem, za šest mesecev, torej do 7. aprila 2015, da bi Komisija lahko ponovno preučila vprašanja, postavljena v tožbi. S sklepom predsednika četrtega senata Splošnega sodišča z dne 24. oktobra 2014 je bilo temu predlogu ugodeno.

11.      Komisija je 25. marca 2015 sprejela Odločbo C(2015) 1942 final o zatrjevani državni pomoči SA.38101 (2015/NN) (ex 2013/CP), dodeljeni družbi Alouminion SA v obliki cen električne energije, nižjih od stroškov, na podlagi arbitražne odločbe (v nadaljevanju: formalna odločba). V točki 12 svoje odločbe je Komisija pojasnila, da se „[v] pritožbi v tej zadevi [družba DEI] sklicuje tudi na [pritožbo iz leta 2012]. V tej pritožbi se trdi, da je odločba [regulatornega organa RAE] št. 346/2012, s katero je bila določena začasna cena električne energije, dobavljene družbi Alouminion, dokler se ne bi rešil spor med strankama o navedeni ceni, obvezala družbo DEI, da družbi Alouminion dobavlja električno energijo pod tržno ceno, in zato družbi Alouminion dodeljuje državno pomoč. Ker pa je arbitražna odločba v celoti in z retroaktivnim učinkom nadomestila začasno ceno, ki jo je določil [regulatorni organ RAE], Komisija meni, da je pritožba [iz leta 2012] postala brezpredmetna.“

12.      Z dopisoma z dne 27. aprila 2015 in z dne 19. junija 2015, naslovljenima na sodno tajništvo Splošnega sodišča, je Komisija Splošnemu sodišču predlagala, naj ugotovi, da je zaradi formalne odločbe tožba proti spornemu dopisu postala brezpredmetna in da o tem ni treba odločiti. Družba DEI je z dopisom z dne 3. julija 2015 Splošnemu sodišču predložila svoja stališča o tem predlogu.

13.      Družba DEI je s tožbo, ki je bila v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložena 29. junija 2015, predlagala razglasitev ničnosti odločbe z dne 25. marca 2015 (zadeva DEI/Komisija (T‑352/15), ki pred Splošnim sodiščem še ni rešena).

14.      Splošno sodišče je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da ni treba odločiti o tožbi za razglasitev ničnosti spornega dopisa, ker ga je razveljavila in formalno nadomestila formalna odločba, tako da navedeni dopis ni več del pravnega reda Unije.

15.      Po mnenju Splošnega sodišča trditve družbe DEI niso mogle omajati te ugotovitve.

16.      Prvič, presodilo je, da v tem sklepu ni dolžno odločati o zakonitosti formalne odločbe, saj zanjo velja domneva zakonitosti aktov institucij, dokler se ne umakne, razglasi za nično ali za neveljavno. Zato je zavrnilo trditev, da je odločba nezakonita in da tožba v zadevi T‑639/14 ohranja svoj predmet.

17.      Drugič, Splošno sodišče je zavrnilo trditev družbe DEI, da ohranja pravni interes za vložitev tožbe zoper sporni dopis, da se prepreči, da bi se nezakonitost, na katero je bilo opozorjeno in ki se nanaša na pripisljivost arbitražne odločbe grški državi, v prihodnje ponovila. Po mnenju Splošnega sodišča domnevne nezakonitosti v spornem dopisu ni, vprašanje, ali je družba DEI dokazala obstoj kršitve pravil v zvezi z državnimi pomočmi, pa je vsekakor predmet tožbe zoper formalno odločbo.

18.      Nazadnje, tretjič, Splošno sodišče je ugotovilo, da prav tako ni treba odločati o tožbi v delu, ki zadeva pritožbo iz leta 2012, ker je Komisija z odločbo z dne 25. marca 2015 to pritožbo iz leta 2012 implicitno zavrnila.

IV.    Postopek pred Sodiščem

19.      Družba DEI s pritožbo Sodišču predlaga, naj:

–        izpodbijani sklep razveljavi;

–        zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču, da to odloči o njenih pritožbenih predlogih, s katerimi zahteva razglasitev ničnosti spornega dopisa, ter

–        Komisiji naloži plačilo vseh stroškov postopka na prvi stopnji in v okviru pritožbe.

20.      Komisija Sodišču predlaga, naj pritožbo zavrne in družbi DEI naloži plačilo stroškov.

V.      Drugi pritožbeni razlog: kršitev načel dobrega upravljanja, pravne varnosti in učinkovitega sodnega varstva

A.      Trditve strank

21.      Družba DEI trdi, da je Komisija s sprejetjem formalne odločbe umaknila sporni dopis, pri čemer ni upoštevala zahtev, ki izhajajo iz sodbe z dne 16. decembra 2010, Athinaïki Techniki/Komisija (C‑362/09 P, EU:C:2010:783). Iz točk 70 in 71 te sodbe naj bi izhajalo, da je umik akta dovoljen zaradi odprave neke nezakonitosti, pod pogojem, da je v aktu o umiku ali nadomestitvi navedena vrsta nezakonitosti v umaknjenem aktu. Ker v primeru formalne odločbe ni bilo tako, naj Splošno sodišče v točkah od 39 do 41 izpodbijanega sklepa ne bi upoštevalo te zahteve ter naj bi zato kršilo načela dobrega upravljanja, pravne varnosti in učinkovitega sodnega varstva.

22.      Komisija meni, da točke od 38 do 51 izpodbijanega sklepa vsebujejo samo podredne razloge. Zato naj bi bil drugi pritožbeni razlog zoper enega od teh razlogov očitno brezpredmeten.

23.      Vsekakor pa bi morale biti te trditve zavrnjene kot neutemeljene, ker naj bi bila formalna odločba povsem v skladu z zahtevami, ki izhajajo iz točke 70 sodbe z dne 16. decembra 2010, Athinaïki Techniki/Komisija (C‑362/09 P, EU:C:2010:783).

24.      Komisija naj bi namreč z retroaktivnim učinkom umaknila sporni dopis, ker naj bi zadnjenavedeni kršil procesno pravo. Na področju državnih pomoči naj bi bila Komisija dolžna sprejeti formalno odločbo na podlagi člena 4 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 1, str. 339),(3) če po predhodni preučitvi ugotavi, da priglašeni ukrep ne pomeni državne pomoči.

25.      Poleg tega naj Komisija po umiku spornega dopisa ne bi nadaljevala postopka na prejšnji stopnji od takrat, ko je prišlo do nezakonitosti. Ker naj bi bil cilj tega dopisa končati fazo predhodne preučitve, naj bi Komisija upravičeno sprejela formalno odločbo prav s tem namenom na podlagi člena 4 Uredbe št. 659/1999. Drugače naj bi bilo, če bi Komisija zgolj umaknila sporni dopis, ne da bi končala predhodno fazo preučitve.

26.      Nazadnje, ne bi naj bilo kršeno načelo učinkovitega sodnega varstva, ker naj bi imela družba DEI v okviru zadeve T‑352/15 možnost, da izpodbija formalno odločbo in uveljavlja trditev, da bi morala Komisija na podlagi pritožb iz let 2012 in 2013 ukrepati drugače.

B.      Presoja

27.      Po mojem mnenju točke od 39 do 41 izpodbijanega sklepa, na katere se nanaša pritožba družbe DEI, ne vsebujejo razlogov, navedenih le zaradi popolnosti, kajti če bi imela glede tega, kako je treba razlagati točko 70 sodbe z dne 16. decembra 2010, Athinaïki Techniki/Komisija (C‑362/09 P, EU:C:2010:783), družba DEI prav, Splošno sodišče ne bi moglo razsoditi, da se postopek ustavi. V tem smislu drugega pritožbenega razloga družbe DEI ni mogoče zavrniti kot brezpredmetnega.

28.      Vendar pa menim, da je ta pritožbeni razlog neutemeljen in da ga je treba zavrniti iz razlogov, ki jih bom navedel v nadaljevanju.

1.      Uvodne ugotovitve

29.      Pravica institucij Evropske unije, da umaknejo svoje akte, vključuje, prvič, načeli zakonitosti in varstva legitimnih pričakovanj ter, drugič, ugodnost ali neugodnost zadevnega akta za tistega ali tisto, ki ga zadeva.(4)

30.      Akta institucije Unije, ki podeljuje subjektivne pravice, v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča(5)načeloma ni mogoče umakniti, če gre za zakoniti akt, ker je, potem ko se subjektivna pravica pridobi, nujnost ohranjanja zaupanja v stabilnost tako ustvarjenega stanja pomembnejša od interesa institucije, ki bi želela svojo odločitev spremeniti. Ta sodna praksa ne pojasnjuje, v kakšnih izjemnih okoliščinah bi bilo takšen akt mogoče umakniti.

31.      Če institucija ugotovi, da je eden od njenih aktov, ki podeljuje subjektivne pravice, nezakonit, pa ta akt lahko umakne v razumnem roku in z retroaktivnim učinkom, vendar ob upoštevanju mej, ki jih postavlja načelo varstva legitimnih pričakovanj upravičenca akta, ki se je lahko zanesel na njegovo zakonitost.(6)

32.      Vendar pa se, kot je Sodišče že razsodilo, ta načela ne uporabljajo za akte, ki posegajo v položaj.(7) Institucije lahko namreč takšne akte umaknejo z retroaktivnim učinkom, in sicer ne glede na to, ali je zadevni akt zakonit ali nezakonit. Ker je namreč umik akta, ki posega v položaj zadevne stranke, zanjo ugoden, ta umik ne more biti v nasprotju z načelom varstva legitimnih pričakovanj.(8)

33.      Po mojem mnenju to velja tudi za delni umik akta, ki posega v položaj. Tudi če namreč katera od negativnih posledic ostane, je delni umik akta zadevni stranki v korist, saj zmanjšuje obseg spora ali negativno posledico oziroma posledice.

2.      Sodba z dne 16. decembra 2010, Athinaïki Techniki/Komisija (C‑362/09 P, EU:C:2010:783).

34.      Zadeva, v kateri je bila izdana ta sodba, se je tako kot obravnavana zadeva nanašala na področje državnih pomoči, in sicer na pritožbo družbe Athinaïki Techniki AE v zvezi z domnevno državno pomočjo, ki jo je grška država dodelila konzorciju Hyatt Regency v okviru javnega naročila „Casino Mont Parnès“. Komisija je v okviru te zadeve prvotno odločila, da postopek s pritožbo družbe Athinaïki Techniki ustavi, vendar je zaradi sodbe z dne 17. julija 2008, Athinaïki Techniki/Komisija (C‑521/06 P, EU:C:2008:422),(9) odločbo o ustavitvi postopka umaknila in spis ponovno odprla, družbo Athinaïki Techniki pa znova pozvala, naj predloži dokaze o dodelitvi nezakonite državne pomoči.

35.      Tako je ponovno začela postopek predhodne preučitve pritožbe družbe Athinaïki Techniki, namesto da bi ga nadaljevala na stopnji, na kateri je prišlo do nezakonitosti, ugotovljene s sodbo z dne 17. julija 2008, Athinaïki Techniki/Komisija (C‑521/06 P, EU:C:2008:422), torej na stopnji, na kateri je morala Komisija v skladu z določbami člena 4(2), (3) ali (4) in člena 20(2), zadnji pododstavek, Uredbe št. 659/1999 sprejeti odločbo o ugotovitvi neobstoja pomoči, odločbo o nenasprotovanju ali odločbo o začetku formalnega postopka preiskave.

36.      Toda kot je navedel generalni pravobranilec Y. Bot v točki 101 sklepnih predlogov v zadevi Athinaïki Techniki/Komisija (C‑362/09 P, EU:C:2010:492), je Komisija s tem, da je družbo Athinaïki Techniki ponovno pozvala, naj predloži dokaze o dodelitvi nezakonite državne pomoči, to družbo prisilila, da se „‚vrti[…] v krogu‘. Učinek priznanja, da je tak umik zakonit, […] bi lahko bil, da bi lahko Komisija ohranjala stanje nedelovanja, ki je v nasprotju z njenimi obveznostmi na področju državnih pomoči, ker bi lahko ta institucija […] preprosto ustavila postopek na podlagi pritožbe, ki jo je vložila zadevna stranka, nato pa, ko bi ta stranka vložila tožbo, ponovno začela predhodno fazo proučitve in ponavljala ta postopek toliko časa, kot bi bilo potrebno, da bi se izognila vsakemu sodnemu nadzoru svojih ukrepov.“

37.      Sodišče je izrecno odobrilo analizo generalnega pravobranilca Y. Bota, ker je v točki 68 sodbe z dne 16. decembra 2010, Athinaïki Techniki/Komisija (C‑362/09 P, EU:C:2010:783), presodilo, da „[č]e bi Komisija v okoliščinah obravnavanega primera smela umakniti akt, kakršen je izpodbijani akt, bi v nasprotju s svojimi obveznostmi na podlagi členov 13(1) in 20(2) Uredbe št. 659/1999 lahko med predhodno fazo preučitve ostala nedejavna ter bi se izognila kakršnemu koli sodnemu nadzoru. Kot je namreč poudaril generalni pravobranilec Y. Bot v točki 101 sklepnih predlogov, bi lahko ta institucija zgolj ustavila postopek na podlagi pritožbe, ki jo je vložila zainteresirana stranka, nato pa, ko bi ta stranka vložila tožbo, umaknila odločbo o ustavitvi postopka, ponovno začela predhodno fazo preučitve in ponavljala ta postopek toliko časa, kot bi bilo potrebno, da bi se izognila kakršnemu koli sodnemu nadzoru svojih ukrepov.“

38.      Sodišče se je torej hotelo izogniti takšnemu položaju, ki bi ga bilo mogoče opredeliti kot zlorabo postopka s strani Komisije, zato je v točki 70 te sodbe razsodilo, da „je treba glede na zahtevi po dobrem upravljanju in pravni varnosti ter načelo učinkovitega pravnega varstva ugotoviti, prvič, da lahko Komisija umakne odločbo o ustavitvi postopka v zvezi s pritožbo glede domnevne državne pomoči le zaradi odprave neke nezakonitosti v tej odločbi, in drugič, da po takem umiku ne sme nadaljevati postopka na prejšnji stopnji od takrat, ko je prišlo do ugotovljene nezakonitosti“.

39.      Na podlagi tega je v točki 74 te sodbe odločilo, da Komisija ni imela pravice do umika izpodbijanega akta in da Splošno sodišče ne bi smelo razsoditi, da se postopek ustavi.

40.      V točki 70 navedene sodbe, ki je v središču razprav v zvezi z drugim pritožbenim razlogom, je torej Sodišče priredno postavilo dva kumulativna pogoja, ki morata biti izpolnjena, da bi bil umik odločbe o ustavitvi postopka v zvezi s pritožbo zakonit.

3.      Uporaba v tej zadevi

a)      Primarno

41.      Priznati je treba, da uporaba klasičnega pravila pri umiku aktov, po katerem je akt, ki posega v položaj, mogoče preprosto umakniti, ne pride v poštev na področju državnih pomoči v zvezi z odločbami Komisije o ugotovitvi neobstoja pomoči ali o nenasprotovanju na koncu postopka predhodne preučitve pritožbe. V skladu s členom 4 Uredbe št. 659/1999 mora namreč Komisija na koncu tega postopka sprejeti odločbo.

42.      Vendar pa iz sodbe z dne 16. decembra 2010, Athinaïki Techniki/Komisija (C‑362/09 P, EU:C:2010:783), ne izhaja, da je Sodišče želelo naložiti novo pravilo za umik aktov samo za primer odločb o ustavitvi postopka s pritožbami v zvezi z državnimi pomočmi. Zato bi dobesedna razlaga točke 70 te sodbe, po kateri bi prvi zahtevani pogoj, namreč da je odločbo mogoče umakniti „le zaradi odprave neke nezakonitosti v tej odločbi“,(10) pomenila, da umik iz kakršnega koli drugega razloga ni mogoč.

43.      Takšna razlaga, ki bi preprečevala vsak umik zakonitega akta, ki posega v položaj, se mi zdi preveč toga, če upoštevamo razlog, iz katerega je Sodišče o zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne 16. decembra 2010, Athinaïki Techniki/Komisija (C‑362/09 P, EU:C:2010:783), v njeni točki 70 razsodilo tako, kot je.

44.      Kot sem pojasnil v točkah 36 in 37 teh sklepnih predlogov, je namreč Komisija z umikom svoje odločitve o ustavitvi postopka v zvezi s pritožbo družbe Athinaïki Techniki in s pozivom, naj zadnjenavedena ponovno predloži svoja stališča, prvič, podaljšala stanje nedelovanja glede svoje obveznosti, ki izhaja iz člena 4 Uredbe št. 659/1999, da sprejme odločbo, in sicer bodisi odločbo o ugotovitvi neobstoja pomoči, odločbo o nenasprotovanju ali odločbo o začetku formalnega postopka preiskave. Drugič, družbo Athinaïki Techniki je prisilila, da se „vrti[…] v krogu“, ker se je postopek predhodne preučitve začel od začetka.

45.      S tem, da je Sodišče v točki 70 navedene sodbe razsodilo, da „lahko Komisija umakne odločbo o ustavitvi postopka v zvezi s pritožbo glede domnevne državne pomoči le zaradi odprave neke nezakonitosti v tej odločbi“, je ukrepalo prav zoper to stanje nedelovanja, za katero se je odločila Komisija, čeprav jo je člen 4 Uredbe št. 659/1999 obvezoval, da sprejme odločbo. To jasno izhaja iz točk 64 in 68 navedene sodbe, v katerih se Sodišče izrecno sklicuje na tveganje, da bi Komisija „ostala nedejavna“, in iz točke 101 sklepnih predlogov generalnega pravobranilca Y. Bota v zadevi Athinaïki Techniki/Komisija (C‑362/09 P, EU:C:2010:492).

46.      Po mojem mnenju je na podlagi teleološke in razumne razlage točke 70 navedene sodbe ter zgoraj navedenih uvodnih ugotovitev iz točk od 29 do 33 teh sklepnih predlogov zakonito odločbo o ustavitvi postopka v zvezi s pritožbo, sprejeto na podlagi člena 4 Uredbe št. 659/1999, mogoče umakniti, če ta umik ne povzroči stanja nedelovanja Komisije, in to se ne zgodi, če se takšna odločba nadomesti z drugo odločbo o ustavitvi postopka v zvezi s pritožbo, z odločbo o nenasprotovanju ali z odločbo o začetku formalnega postopka preiskave.

47.      V obravnavani zadevi okoliščine niso takšne.

48.      V obravnavani zadevi je namreč Komisija s spornim dopisom obvestila družbo DEI o svoji odločitvi, da preučevanja pritožbe iz leta 2013 ne bo nadaljevala, ker arbitražna odločba, ki je ceno električne energije, ki je bila predmet pritožbe iz leta 2012, nadomestila z novo, ne pomeni ukrepa, ki bi ga bilo mogoče pripisati državi, ne podeljuje selektivne prednosti družbi Alouminion in torej ne ustreza opredelitvi državne pomoči. Ni se odločila za takšno stanje nedelovanja, tako da bi bila družba DEI prisiljena „vrt[eti se] v krogu“, in tudi ni ponovno začela faze predhodne preučitve.

49.      Zato je bil umik spornega dopisa zakonit in ustavitev postopka, ki ga je v izpodbijanem sklepu razglasilo Splošno sodišče, se mi zdi upravičena.

b)      Podredno

50.      Če bi Sodišče zavrnilo teleološko razlago točke 70 sodbe z dne 16. decembra 2010, Athinaïki Techniki/Komisija (C‑362/09 P, EU:C:2010:783), in bi jo razlagalo dobesedno, je treba preučiti, ali je Komisija v obravnavani zadevi umaknila sporni dopis „zaradi odprave neke nezakonitosti v te[m dopisu], in drugič, [ali je] po takem umiku […] nadaljeva[la] postop[ek] na prejšnji stopnji od takrat, ko je prišlo do ugotovljene nezakonitosti“, kar pomeni, da je treba analizirati formalno odločbo.

51.      Komisija je s to odločbo spremenila sporni dopis z dveh vidikov, vendar ni spremenila niti usmeritve niti rezultata svoje odločitve.

52.      Prvič, s formalno odločbo se je spremenila oblika spornega dopisa. Ta dopis, ki je vseboval odločitev, da arbitražna odločba ne pomeni državne pomoči, je imel obliko dopisa, ki ga je podpisal uradnik Komisije, toda formalno odločbo je podpisal član Komisije, odgovoren za področje državnih pomoči.

53.      Drugič, v formalni odločbi je, čeprav se z njo ni spremenil rezultat odločitve, da arbitražna odločba ne pomeni državne pomoči, spremenjena obrazložitev spornega dopisa, in sicer je Komisija opustila utemeljitev, da arbitražna odločba ni ukrep, ki ga je mogoče pripisati državi. Komisija je v svoji formalni odločbi zgolj preučila, in sicer z uporabo merila zasebnega vlagatelja, ali arbitražna odločba podeljuje prednost družbi Alouminion.

1)      Sprememba oblike odločbe

54.      Kar zadeva spremembo oblike odločbe Komisije, po kateri arbitražna odločba ne pomeni državne pomoči, člen 4(2) Uredbe št. 659/1999 določa, da „[č]e Komisija po predhodni preučitvi ugotovi, da prijavljeni ukrep ni pomoč, to ugotovitev navede v odločbi“.(11) Glede pravic zadevnih strank, kakršna je družba DEI, člen 20(2), tretji pododstavek, te uredbe določa, da „Komisija pritožniku pošlje izvod sklepa [odločbe] o zadevi glede vsebine pritožbe“.(12)

55.      Komisija v točki 31 svojega odgovora na pritožbo priznava, da je bil sporni dopis nezakonit, ker ni imel oblike, ki jo zahteva Uredba št. 659/1999, in da se je družba DEI te kršitve procesnega prava zavedala, saj se je nanjo sklicevala v svojem prvem pritožbenem razlogu za razglasitev ničnosti spornega dopisa pred Splošnim sodiščem.

56.      Ne glede na to, ali se točka 70 sodbe z dne 16. decembra 2010, Athinaïki Techniki/Komisija (C‑362/09 P, EU:C:2010:783), razlaga ozko in dobesedno ali široko in teleološko, je umik nezakonitega akta, ki posega v položaj, za odpravo te nezakonitosti zagotovo mogoč. Zadevna stranka ne more legitimno pričakovati, da bo nezakoniti akt ohranjen, ker bi bilo to v nasprotju z načelom zakonitosti, ki ga morajo upoštevati institucije Unije.

57.      Poleg tega ni sporno, da Komisija ni nadaljevala postopka na prejšnji stopnji od takrat, ko je prišlo do kršitve procesnega prava. Tako sporni dopis kot formalna odločba sta končala fazo predhodne preučitve.

58.      Iz zgoraj navedenega izhaja, da kar zadeva spremembo oblike odločbe, po kateri arbitražna odločba ne pomeni državne pomoči, formalna odločba Komisije upošteva načela, na katera se v točki 70 sodbe z dne 16. decembra 2010, Athinaïki Techniki/Komisija (C‑362/09 P, EU:C:2010:783), sklicuje Sodišče.

2)      Sprememba obrazložitve odločbe

59.      Komisija v zvezi s spremembo obrazložitve svoje odločbe ne priznava, da bi bila obrazložitev spornega dopisa nezakonita. S tem, da ni povzela trditve o nepripisljivosti arbitražne odločbe državi, se je Komisija zgolj odločila, da to trditev opusti.

60.      Družba DEI iz natanko istega razloga trdi, opirajoč se na točko 70 sodbe z dne 16. decembra 2010, Athinaïki Techniki/Komisija (C‑362/09 P, EU:C:2010:783), da je umik spornega dopisa nezakonit, ker naj bi bil tak umik dovoljen le zaradi odprave neke nezakonitosti in pod pogojem, da je v aktu o umiku ali nadomestitvi navedena vrsta nezakonitosti v umaknjenem aktu.

61.      Iz razlogov, ki sem jih navedel v točkah od 40 do 46 teh sklepnih predlogov, menim, da načela, navedena v točki 70 te sodbe, Komisiji niso preprečevala, da bi umaknila sporni dopis in spremenila obrazložitev ustavitve postopka v zvezi s pritožbo družbe DEI tako, kot jo je, ker ta umik ni povzročil ohranjanja stanja nedelovanja Komisije in s tem prisilil družbe DEI, da se „vrti[…] v krogu“.(13)

62.      Ne samo, da formalna odločba v skladu z določbami člena 20(2), tretji pododstavek, Uredbe št. 659/1999 končuje postopek predhodne preučitve, temveč je tudi v skladu s spornim dopisom ter ponuja družbi DEI očitno podrobnejšo in bolj poglobljeno utemeljitev v zvezi z neobstojem prednosti od tiste v spornem dopisu. Formalna odločba tako upošteva načelo dobrega upravljanja iz člena 41(1) in (2)(c) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

63.      Poleg tega je, kot navaja Komisija, družba DEI vložila tožbo zoper formalno odločbo, ki je predmet zadeve DEI/Komisija (T‑352/15), ki pred Splošnim sodišče še ni rešena. Družba DEI bo imela v tem postopku priložnost utemeljevati, da bi morala Komisija na podlagi njenih pritožb ukrepati drugače. V tem smislu ni nikakršne kršitve načela učinkovitega sodnega varstva.

64.      Te presoje ni mogoče ovreči s trditvijo družbe DEI, da zaradi umika spornega dopisa nima možnosti, da bi izpodbijala nepripisljivost arbitražne odločbe državi, na kar se v tem dopisu sklicuje Komisija.

65.      V zvezi s tem ugotavljam, da družbi DEI, ker so štirje pogoji za obstoj državne pomoči kumulativni,(14) sprememba obrazložitve odločbe Komisije, da ne bo ukrepala na podlagi pritožb te družbe, dejansko nikakor ne povzroča škode, saj je Komisija s to odločitvijo skrčila obseg razprave z dveh meril na eno, namreč na merilo obstoja prednosti. V tem smislu je delni umik akta, ki posega v položaj, družbi DEI v korist in se ne more šteti, da je v nasprotju z načelom varstva legitimnih pričakovanj.

66.      Odgovor bi bil morda lahko drugačen, če bi po morebitni razglasitvi ničnosti formalne odločbe Komisija sprejela novo odločbo, ki bi sledila smislu formalne odločbe in bi bila utemeljena z nepripisljivostjo arbitražne odločbe državi. Vendar pa v obravnavani zadevi (še) ni tako in o tem v okviru te pritožbe ni mogoče presojati.

67.      Zaradi popolnosti dodajam, da v vsakem primeru trditev družbe DEI ne bi bilo mogoče sprejeti niti na podlagi zelo ozke in dobesedne razlage točke 70 sodbe z dne 16. decembra 2010, Athinaïki Techniki/Komisija (C‑362/09 P, EU:C:2010:783). Prvič, sporni dopis je bil umaknjen zaradi odprave nezakonitosti, namreč kršitve procesnega prava. Drugič, Komisija s sprejetjem formalne odločbe po umiku spornega dopisa ni nadaljevala postopka na prejšnji stopnji od takrat, ko je do kršenja procesnega prava prišlo.

68.      Iz zgoraj navedenega izhaja, da umik odločbe o ustavitvi postopka v zvezi s pritožbo zaradi odprave nezakonitosti, pri čemer se postopek ni nadaljeval na prejšnji stopnji od takrat, ko je do nezakonitosti prišlo, ne postane nezakonit, če je v novem aktu njegov avtor spremenil obrazložitev tako, da je ta zadevni stranki v korist.

VI.    Predlog

69.      Iz teh razlogov in brez poseganja v preučitev drugih pritožbenih razlogov iz pritožbe Sodišču predlagam, naj drugi pritožbeni razlog zavrne.


1      Jezik izvirnika: francoščina.


2      „[…] the State does not seem to have had the possibility to dictate the decision of the arbitration tribunal“.


3      Od oktobra 2015 to uredbo nadomešča Uredba Sveta (EU) 2015/1589 z dne 13. julija 2015 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL 2015, L 248, str. 9). V teh sklepnih predlogih se bom skliceval na prečiščeno različico Uredbe št. 659/1999, ki se je uporabljala na dan, ko je bil sporni dopis poslan, torej 12. junija 2014.


4      Glej Craig, P., EU Administrative Law, 2. izdaja, Oxford University Press, 2012, poglavje 16.


5      Glej sodbe z dne 12. julija 1957, Algera in drugi/Parlament (7/56 in od 3/57 do 7/57, EU:C:1957:7); z dne 22. marca 1961, Snupat/Visoka oblast (42/59 in 49/59, EU:C:1961:5); z dne 13. julija 1965, Lemmerz-Werke/Visoka oblast (111/63, EU:C:1965:76), in z dne 22. septembra 1983, Verli-Wallace/Komisija (159/82, EU:C:1983:242, točka 8).


6      Glej sodbe z dne 9. marca 1978, Herpels/Komisija (54/77, EU:C:1978:45, točka 38); z dne 3. marca 1982, Alpha Steel/Komisija (14/81, EU:C:1982:76, točka 10); z dne 26. februarja 1987, Consorzio Cooperative d’Abruzzo/Komisija (15/85, EU:C:1987:111, točka 12), in z dne 17. aprila 1997, de Compte/Parlament (C‑90/95 P, EU:C:1997:198, točka 35).


7      Glej sodbo z dne 16. decembra 2010, Athinaïki Techniki/Komisija (C‑362/09 P, EU:C:2010:783, točka 60). Glej v tem smislu tudi točko 80 sklepnih predlogov generalnega pravobranilca Y. Bota v zadevi Athinaïki Techniki/Komisija (C‑362/09 P, EU:C:2010:492).


8      Glej Craig, P., op. cit., str. 558.


9      Sodišče je s to sodbo ugotovilo, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ker je razsodilo, da je družba Athinaïki Techniki vložila ničnostno tožbo zoper akt, ki ni povzročil pravnih učinkov in zoper katerega torej ni bilo mogoče vložiti tožbe na podlagi člena 263 PDEU. Zato je razveljavilo sklep z dne 27. novembra 2009, Athinaïki Techniki/Komisija (T‑94/05 RENV, neobjavljen, EU:T:2009:471), in mu zadevo vrnilo v razsojanje, da bo odločilo o predlogih družbe Athinaïki Techniki za razglasitev ničnosti prve odločbe Komisije, s katero je zadnjenavedena odločila, da ustavi postopek s pritožbo družbe Athinaïki Techniki.


10      Iz zvestega prevoda različice navedene sodbe v grškem jeziku – jezik postopka v tej zadevi je bila namreč grščina – je razvidno, da Komisija lahko umakne takšno odločbo „zgolj in samo zaradi odprave neke nezakonitosti v zadevni odločbi“ („μόνο για να επανορθώσει έλλειψη νομιμότητας από την οποία πάσχει η εν λόγω απόφαση“). Moj poudarek.


11      Moj poudarek.


12      Moj poudarek.


13      Glej metaforični izraz, ki ga je uporabil generalni pravobranilec Y. Bot v točki 101 svojih sklepnih predlogov v zadevi Athinaïki Techniki proti Komisiji (C‑362/09 P, EU:C:2010:492). Glej tudi točki 36 in 37 teh sklepnih predlogov.


14      Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da se mora ukrep, ki naj bi kot državna pomoč spadal na področje uporabe člena 107(1) PDEU, prvič, šteti za državno intervencijo ali intervencijo iz državnih sredstev (o tem pogoju se tukaj razpravlja); drugič, prizadevati mora trgovino med državami članicami; tretjič, upravičencu mora podeljevati prednost (ta pogoj ostaja tudi v obrazložitvi formalne odločbe) in, četrtič, izkrivljati mora konkurenco ali pomeniti tveganje za njeno izkrivljanje, pri čemer so ti pogoji kumulativni. Glej v tem smislu sodbi z dne 1. julija 2008, Chronopost in La Poste/UFEX in drugi (C‑341/06 P in C‑342/06 P, EU:C:2008:375, točka 121 in navedena sodna praksa), in z dne 16. aprila 2015, Trapeza Eurobank Ergasias (C‑690/13, EU:C:2015:235, točka 17 in navedena sodna praksa).