Tožba, vložena 14. decembra 2006 - Kaimer in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-379/06)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeče stranke: Kaimer GmbH & Co. Holding KG (Essen, Nemčija), SANHA Kaimer GmbH & Co. KG (Essen, Nemčija) in Sanha Italia srl. (Milano, Italija) (zastopnik: J. Brück, Rechtsanwalt)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožečih strank

za nično naj se razglasi odločba tožene stranke K(2006) 4180 konč. z dne 20. septembra 2006, kot je bila spremenjena z odločbo tožene stranke z dne 29. septembra 2006, ki je bila tožečim strankam vročena 5. oktobra 2006, v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 ES in člena 53 Sporazuma EGP (Zadeva COPM/F-1/38.121 - spoji za cevi);

podredno naj se razveljavi v členu 1 izpodbijane odločbe navedeno trajanje domnevne kršitve tožečih strank in razveljavi ali zniža globa, navedena v členu 3 odločbe;

toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke izpodbijajo odločbo Komisije C(2006) 4180 konč. z dne 20. septembra 2006 v zadevi COMP/F-1/38.121 - Spoji za cevi. V izpodbijani odločbi jim je bila zaradi kršitve člena 81(1) ES in člena 53(1) Sporazuma EGP naložena globa. Po mnenju Komisiji naj bi sodelovale v vrsti sporazumov v obliki določanja cen, sporazumov o cenikih in popustih, sporazumi o mehanizmih za zviševanje cen, o razdelitvi trgov in strank in o izmenjavi drugih gospodarskih informacij na trgu bakrenih spojev in spojev iz bakrenih zlitin.

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe uveljavljajo pet tožbenih razlogov.

Na prvem mestu zlasti navajajo, da je tožeča stranka v obrazložitvi svoje odločbe uporabila dokumente, glede katerih tožečim strankam ni bila dana možnost, da bi se o njih izjavile.

Drugič, tožeče stranke uveljavljajo, da naj bi Komisija kršila dolžnost obrazložitve iz člena 253 ES. Po mnenju tožečih strank naj bi bila izpodbijana odločba zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja glede predmeta postopka nezadostno obrazložena. Poleg tega naj ne bi bila upoštevana razbremenilna dejstva in dokazi napačno presojani.

Vrh tega tožeče stranke očitajo, da naj bi bilo s strani Komisije ugotovljeno dejansko stanje presojano kot kompleksna kršitev člena 81(1) ES.

Četrtič, podredno se uveljavlja, da naj bi izračun globe v nasprotju z diskrecijo temeljil na predolgem trajanju kršitve, tožečim strankam pa naj ne bi bile priznane nikakršne olajševalne okoliščine.

Tožeče stranke na koncu navajajo, da naj bi Komisija z višino globe kršila načelo sorazmernosti.

____________