Tožba, vložena 7. junija 2007 - Evropska komisija proti Madžarski
(Zadeva C-286/12)
Jezik postopka: madžarščina
Stranki
Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: J. Enegren in K. Talabér-Ritz, zastopnika)
Tožena stranka: Madžarska
Predlog tožeče stranke
Ugotovi naj se, da Madžarska, s tem da je sprejela nacionalno ureditev, ki določa, da ob dopolnitvi starosti 62 let obvezno preneha pravno razmerje, na podlagi katerega opravljajo delo sodniki, tožilci in notarji, kar ustvarja različno obravnavanje zaradi starosti, ki ni upravičeno z izpolnjevanjem legitimnega cilja, nikakor pa ni primerno niti nujno za izpolnitev zastavljenega cilja, ni izpolnila obveznosti iz členov 2 in 6(1) Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu.
Madžarski naj se naloži plačilo stroškov.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
V skladu z madžarsko ureditvijo o obvezni najvišji starosti za sodnike, tožilce in notarje pravno razmerje, na podlagi katerega opravljajo storitve tisti, ki opravljajo navedene poklice, preneha, ko te osebe dopolnijo določeno starost - trenutno 62 let - medtem ko so prej lahko nadaljevale z izvajanjem svojih nalog do dopolnitve starosti 70 let. Sporna ureditev določa, da pravno razmerje, na podlagi katerega opravljajo storitve sodniki in tožilci, ki so dopolnili novo najvišjo starost pred 1. januarjem 2012, preneha 30. junija 2012, isto razmerje sodnikov in tožilcev, ki navedeno starost dopolnijo med 1. januarjem 2012 in 31. decembrom 2012 pa preneha 31. decembra 2012. Za notarje bo znižanje obvezne najvišje starosti s 70 let na 60 začelo veljati 1. januarja 2014.
Komisija tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti utemeljuje s temi tožbenimi razlogi in trditvami:
Najprej meni, da sporna nacionalna ureditev ustvarja različno obravnavanje zaradi starosti v smislu člena 2 Direktive, ker sodnike, tožilce in notarje, ki so dopolnili novo obvezno najvišjo starost, obravnava manj ugodno od drugega delovno aktivnega prebivalstva, ki ni dopolnilo navedene starosti.
Da je ureditev, ki pomeni različno obravnavanje zaradi starosti, izključena iz prepovedi diskriminacije, mora izpolniti pogoje, določene v členu 6(1) Direktive. Ta določa, da mora biti navedena direktiva objektivno utemeljena z legitimnim ciljem in da morajo biti načini uresničevanja tega cilja primerni in nujni (načelo sorazmernosti).
V zvezi s tem Komisija navaja, da legitimni cilj ni izrecno naveden v sporni ureditvi niti ga ni mogoče razbrati iz konteksta, kar je samo po sebi kršitev Direktive, ker ta okoliščina ovira sodni nadzor nad zakonitostjo in sorazmernostjo nacionalne ureditve. Komisija glede legitimnosti ciljev, ki so bili navedeni med [upravnim] postopkom zaradi neizpolnitve obveznosti, navaja, da je le cilje, ki se nanašajo na socialno politiko, mogoče šteti za primerne za upravičenje izjeme od prepovedi diskriminacije zaradi starosti.
Nazadnje, po mnenju Komisije sporna nacionalna ureditev ni primerna niti nujna za izpolnitev morebitnih legitimnih ciljev, (i) ker je prehodno obdobje enega leta in pol ob upoštevanju velikega znižanja obvezne najvišje starosti s 70 let na 60 za pravno razmerje za opravljanja storitev izjemno kratko in (ii) ker prehodno obdobje ni skladno z vidika splošne pokojninske reforme, s katero se splošna upokojitvena starost zvišuje z 62 let na 65 v obdobju osmih let med letoma 2014 in 2022, zaradi česar se bo obvezna najvišja starost za pravno razmerje za opravljanje storitev po samo dveh letih zvišala. Komisija zato meni, da sporna nacionalna ureditev nesorazmerno posega v legitimne interese prizadetih sodnikov, tožilcev in notarjev ter presega, kar je nujno za izpolnitev cilja.
____________1 - UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 4, str. 79; v nadaljevanju: Direktiva.