SODBA SODIŠČA (tretji senat)
z dne 22. novembra 2012(*)
„Zračni promet – Montrealska konvencija – Člen 22(2) – Odgovornost prevoznikov za prtljago – Omejitve odgovornosti prevoznika v primeru uničenja, izgube, poškodovanja ali zamude prtljage – Prtljaga, ki je skupna več potnikom – Oddaja prtljage s strani le enega od njih“
V zadevi C‑410/11,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Audiencia Provincial de Barcelona (Španija) z odločbo z dne 15. junija 2011, ki je prispela na Sodišče 1. avgusta 2011, v postopku
Pedro Espada Sánchez,
Alejandra Oviedo Gonzales,
Lucía Espada Oviedo,
Pedro Espada Oviedo,
proti
Iberia Líneas Aéreas de España SA,
SODIŠČE (tretji senat),
v sestavi R. Silva de Lapuerta, sodnica, v funkciji predsednice tretjega senata, K. Lenaerts, E. Juhász, J. Malenovský in D. Šváby (poročevalec), sodniki,
generalni pravobranilec: J. Mazák,
sodna tajnica: M. Ferreira, glavna administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 23. maja 2012,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za P. Espado Sáncheza in druge C. Chulio Purroy in D. Miró García, odvetnika,
– za Iberia Líneas Aéreas de España SA J. Fillat Boneta in M. Fillat Torné, odvetnika,
– za nemško vlado T. Henze in J. Kemper, agenta,
– za Evropsko komisijo S. Pardo Quintillán in K. Simonsson, agenta,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 22(2) Konvencije o poenotenju nekaterih pravil za mednarodni letalski prevoz, ki je bila sprejeta 28. maja 1999 v Montrealu in jo je Evropska skupnost podpisala 9. decembra 1999, v njenem imenu pa je bila odobrena s Sklepom Sveta 2001/539/ES z dne 5. aprila 2001 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 7, zvezek 5, str. 491, v nadaljevanju: Montrealska konvencija).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med P. Espado Sánchezom, A. Oviedo Gonzáles in njunima mladoletnima otrokoma, Lucío in Pedrom, ter letalsko družbo Iberia, Líneas Aéreas de España SA (v nadaljevanju: Iberia) glede škode, ki je nastala zaradi izgube oddane prtljage v okviru letalskega prevoza, ki ga je opravila ta družba.
Pravni okvir
Montrealska konvencija
3 V tretji uvodni izjavi preambule Montrealske konvencije je navedeno, da države pogodbenice ,,priznavajo pomen varovanja interesov potrošnikov v mednarodnem letalskem prevozu in potrebo po pravični odškodnini, ki temelji na načelu povrnitve v prejšnje stanje.“
4 V peti uvodni izjavi preambule je navedeno:
,,[…] skupna dejavnost držav za nadaljnjo uskladitev in kodifikacijo nekaterih predpisov, ki urejajo mednarodni letalski prevoz, [je] z novo konvencijo najustreznejši način za doseganje pravičnega ravnotežja interesov […]
5 Člen 3(3) Montrealske konvencije z naslovom „Potniki in prtljaga“, določa:
„Prevoznik izda potniku prtljažni listek za vsak kos oddane prtljage.“
6 Člen 17 te konvencije, naslovljen ,,Smrt in poškodbe potnikov – škoda na prtljagi“, v odstavkih 2 in 4 določa:
„2. Prevoznik je odgovoren za škodo v primeru uničenja ali izgube oddane prtljage ali škode na njej le pod pogojem, da je do dogodka, ki je povzročil uničenje, izgubo ali škodo, prišlo na letalu ali v času, ko je bil za oddano prtljago odgovoren prevoznik. Vendar pa prevoznik ni odgovoren, če in kolikor je škoda posledica notranje napake ali kakovosti ali napake prtljage. Pri neoddani prtljagi, vključno z osebnimi predmeti, je prevoznik odgovoren, če je škoda nastala po njegovi krivdi ali po krivdi njegovih uslužbencev ali pooblaščencev.
[…]
4. Če ni drugače določeno, pojem ,prtljaga‘ v tej konvenciji pomeni oddano in neoddano prtljago.“
7 Člen 22(2) te konvencije v različici, ki se uporablja v postopku v glavni stvari, določa ,,[o]mejitve odgovornosti za zamudo, prtljago in tovor“:
„Pri prevozu prtljage je odgovornost prevoznika v primeru uničenja, izgube, škode ali zamude omejena na 1.000 posebnih pravic črpanja za vsakega potnika, razen če potnik ob izročitvi oddane prtljage prevozniku ne predloži posebne izjave o interesu za dostavo v namembni kraj in, če se to zahteva, ne plača dodatnega zneska. V navedenem primeru bo prevoznik odgovoren za plačilo vsote do zneska, navedenega v izjavi, razen če dokaže, da je znesek iz izjave večji od dejanskega interesa potnika za dostavo v namembni kraj.“
Ureditev Unije
8 Montrealska konvencija je v Skupnosti začela veljati 28. junija 2004.
9 V uvodni izjavi 1 Sklepa 2001/539 je navedeno:
„Za letalske prevoznike Evropske skupnosti je koristno, da poslujejo v skladu z enotnimi in jasnimi pravili glede odgovornosti za škodo, pravila pa morajo biti enaka tistim, ki veljajo za prevoznike iz tretjih držav.“
10 Člen 1 Uredbe Sveta (ES) št. 2027/97 z dne 9. oktobra 1997 o odgovornosti letalskih prevoznikov v primeru nesreč (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 7, zvezek 3, str. 489), kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 889/2002 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 7, zvezek 6, str. 246) (v nadaljevanju: Uredba št. 2027/97), določa:
„S to uredbo se izvaja ustrezne določbe Montrealske konvencije v zvezi z letalskim prevozom potnikov in njihove prtljage ter se določa nekatere dodatne določbe. […]“
11 Člen 3(1) Uredbe št. 2027/97 določa:
„Odgovornost letalskega prevoznika Skupnosti v zvezi s potniki in njihovo prtljago urejajo vse določbe Montrealske konvencije, ki se nanašajo na takšno odgovornost.“
12 V uvodni izjavi 12 Uredbe št. 889/2002 je navedeno: „Enotne omejitve odgovornosti za izgubo, poškodbe ali uničenje prtljage in za škodo, ki je nastala zaradi zamude, ki veljajo za vsa potovanja s prevozniki Skupnosti, bodo potnikom in letalskim podjetjem zagotovile enostavna in jasna pravila ter omogočile potnikom odločanje o tem, kdaj je potrebno dodatno zavarovanje.“
Spor o glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje
13 P. Espada Sánchez, A. Oviedo Gonzáles in njuna mladoletna otroka so se 1. avgusta 2008 vkrcali na let družbe Iberia iz Barcelone (Španija) v Pariz (Francija). Prtljaga te štiričlanske družine je bila v dveh kosih. Med letom sta se oba kosa prtljage izgubila in nista bila najdena.
14 Zato vsi štirje potniki od družbe Iberia na podlagi člena 22(2) Montrealske konvencije zahtevajo odškodnino v višini 4400 EUR, kar ustreza 4000 posebnim pravicam črpanja (special drawing rights, v nadaljevanju: SDR), kar pomeni 1000 SDR za vsakega potnika.
15 S sodbo z dne 18. marca 2010 je Juzgado Mercantil št. 2 v Barceloni delno ugodilo tožbi in družbi Iberia naložilo plačilo zneska v višini 600 EUR skupaj z zakonitimi obrestmi.
16 Audiencia Provincial v Barceloni pa je ob odločanju o pritožbi zoper to sodbo izrazilo pomisleke glede razlage člena 22(2) Montrealske konvencije. V zvezi s tem je navedlo, da ni izključeno, da ta določba v povezavi s členom 3(3) te konvencije določa, da je do odškodnine za izgubljeno prtljago upravičen le potnik, ki je prejel prtljažni listek, ki ga ta določba omenja.
17 V teh okoliščinah je Audiencia Provincial de Barcelona prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:
„1. Ali je treba omejitev na 1000 posebnih pravic črpanja [SDR], določeno v členu 22(2) [Montrealske konvencije] glede odgovornosti prevoznika v primeru uničenja, izgube ali poškodbe prtljage, v povezavi s členom 3(3) te konvencije razlagati kot največjo omejitev za vsakega potnika, kadar več potnikov skupaj odda skupno prtljago, ne glede na to, da je število kosov oddane prtljage manjše od dejanskega števila potnikov?
2. Ali pa je, nasprotno, navedeno omejitev odškodninske odgovornosti iz te določbe treba razlagati tako, da lahko za vsak kos oddane prtljage le en potnik zahteva odškodnino, in je zato treba uporabiti največjo omejitev, določeno za enega samega potnika, čeprav se dokaže, da izgubljena prtljaga, označena z enim prtljažnim listkom, pripada več potnikom?“
Vprašanji za predhodno odločanje
18 Z vprašanjema, ki ju je treba obravnavati skupaj, predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je člen 22(2) Montrealske konvencije v povezavi s členom 3(3) te konvencije treba razlagati tako, da se pravica do odškodnine in omejitev odgovornosti prevoznika v primeru izgube prtljage uporabljata tudi za potnika, ki zahteva odškodnino zaradi izgube prtljage, ki je bila oddana na ime drugega potnika.
19 Uvodoma je treba spomniti, da člen 3(1) Uredbe št. 2027/97 določa, da odgovornost letalskega prevoznika Skupnosti v zvezi s potniki in njihovo prtljago urejajo vse določbe Montrealske konvencije, ki se nanašajo na takšno odgovornost.
20 Ker so od uveljavitve te konvencije njene določbe sestavni del pravnega reda Unije, je Sodišče pristojno za odločanje o njeni razlagi v okviru predloga za predhodno odločanje, pri čemer mora upoštevati pravila glede razlage splošnega mednarodnega prava, ki veljajo v Uniji (glej v tem smislu sodbi z dne 25. februarja 2010 v zadevi Brita, C‑386/08, ZOdl., str. I‑1289, točke od 39 do 42, in z dne 6. maja 2010 v zadevi Walz, C‑63/09, ZOdl., str. I‑4239, točki 20 in 22 ter navedena sodna praksa).
21 V zvezi s tem je Sodišče že presodilo, da Dunajska konvencija o pogodbenem pravu z dne 23. maja 1969, čeprav ne zavezuje niti Unije niti vseh držav članic, odraža pravila mednarodnega običajnega prava, ki že sama po sebi zavezujejo institucije Unije in so del njenega pravnega reda (zgoraj navedena sodba Brita, točka 42).
22 Tako člen 31 določa, da je treba pogodbo razlagati v dobri veri in v običajnem smislu, ki ga je treba dati izrazom v pogodbi v njihovem kontekstu, ter glede na njen predmet in cilj (sodba z dne 15. julija 2010 v zadevi Hengartner in Gasser, C‑70/09, ZOdl., str. I‑7233, točka 36 in navedena sodna praksa, ter zgoraj navedena sodba Walz, točka 23 in navedena sodna praksa).
23 V bistvu je iz člena 17(2) Montrealske konvencije razvidno, da je prevoznik odgovoren med drugim za škodo v primeru izgube prtljage. Člen 22(2) te konvencije med drugim določa, da je „pri prevozu prtljage odgovornost prevoznika v primeru […] izgube […] omejena na […] 1.000 posebnih pravic črpanja [SDR] za vsakega potnika“.
24 Iz določb, navedenih v prejšnji točki, je razvidno, da je po eni strani škoda, ki nastane zaradi izgube prtljage, podlaga za odgovornost letalskega prevoznika, in po drugi strani, da ima potnik pravico do odškodnine z omejitvami, ki so določene v teh določbah.
25 Poleg tega je iz člena 17(2) Montrealske konvencije razvidno, da je prevoznik odgovoren za škodo v primeru izgube vse prtljage potnika, oddane in neoddane. Ta trditev je potrjena tudi z uporabo – brez dodatnih pojasnil – pojma „prtljaga“ v členu 22(2) Montrealske konvencije, pri čemer je ta pojem v členu 17(4) te konvencije, če ni drugače določeno, opredeljen kot „oddana in neoddana prtljaga“.
26 Te razlage ne more ovreči člen 3(3) Montrealske konvencije, ki določa, da „prevoznik izda potniku prtljažni listek za vsak kos oddane prtljage“. V nasprotju s trditvami družbe Iberia in Evropske komisije ta določba, kot je pravilno navedla nemška vlada, zgolj nalaga letalskemu prevozniku obveznost, da identificira oddano prtljago, in iz nje ni mogoče sklepati, da pravica do odškodnine zaradi izgube prtljage in s tem povezane omejitve, na katere se nanaša člen 22(2) te konvencije, veljajo le za potnike, ki so oddali enega ali več kosov prtljage.
27 Tako je treba upoštevne povezane določbe Montrealske konvencije razlagati tako, da je letalski prevoznik odgovoren za plačilo odškodnine potniku zaradi izgube prtljage, ki je bila oddana na ime drugega potnika, ki je bil na istem letu, če so bili v tej prtljagi predmeti prvega potnika, katerih izguba pomeni škodo, ki mu je nastala. Torej imajo v skladu z Montrealsko konvencijo poleg potnikov, ki so posamezno oddali svojo prtljago, tudi tisti potniki, katerih predmeti so v prtljagi, ki jo je oddal drug potnik, ki je bil na istem letu, individualno pravico do odškodnine zaradi izgube teh predmetov po postopku, ki ga določa prvi stavek člena 17(2) te konvencije, in v okviru omejitev, ki jih določa člen 22(2) te konvencije.
28 Ta ugotovitev je podprta tudi s cilji, ki so bili vodilo pri sprejetju Montrealske konvencije.
29 Glede tega je treba spomniti, da tretja uvodna izjava preambule Montrealske konvencije priznava ,,pomen zagotavljanja varstva interesov potrošnikov v mednarodnem letalskem prevozu in potrebe po pravični odškodnini, ki temelji na načelu vrnitve v prejšnje stanje“. Ta dva cilja bi bila gotovo ogrožena, če potnik, katerega predmeti so v prtljagi, ki jo je oddal drug potnik, ki je bil na istem letu, ne bi mogel sam uveljavljati odškodnine za škodo, ki mu je nastala zaradi izgube teh predmetov.
30 Poleg tega so glede na ta cilja pogodbenice te konvencije odločile, da vzpostavijo sistem stroge odgovornosti, kar pomeni, da se zagotavlja ,,pravično ravnotežje interesov“, zlasti glede interesov letalskih prevoznikov in potnikov (glej zgoraj navedeno sodbo Walz, točki 31 in 33). Za zagotavljanje takega ravnotežja Montrealska konvencija za nekatere primere – zlasti za uničenje, izgubo, poškodovanje ali zamudo prtljage v smislu člena 22(2) – določa omejitve odgovornosti letalskih prevoznikov, pri čemer je treba omejitev odškodnine, ki izhaja iz tega, uporabiti ,,za vsakega potnika“ (glej zgoraj navedeno sodbo Walz, točka 34).
31 Tako pa ne bi bilo v primeru, če za predmete potnika, ki so v prtljagi drugega potnika, ki jo je ta oddal, ne bi bilo mogoče uveljavljati odškodnine, ki jo določa ta konvencija, ker te prtljage ni oddal prvi potnik.
32 Poleg tega tudi ni mogoče trditi, da bi priznanje pravice do odškodnine iz člena 22(2) Montrealske konvencije potniku, katerega predmeti so v prtljagi drugega potnika, ogrozilo pravično ravnotežje interesov, ker bi letalskim prevoznikom povzročilo zelo veliko odškodninsko breme, ki bi ga bilo težko opredeliti in izračunati, kar bi lahko ogrozilo ali celo ohromilo njihovo gospodarsko dejavnost, in bi bilo torej v nasprotju s to konvencijo.
33 V zvezi s tem je treba najprej poudariti, da takšno priznanje nikakor ne ovira možnosti letalskih prevoznikov, da opredelijo in natančno izračunajo odškodnino, ki jo morajo plačati vsakemu potniku.
34 Dalje, za to potencialno breme ni mogoče šteti, da ogroža niti hromi gospodarsko dejavnost teh prevoznikov. Poudariti je namreč treba, da so omejitve odgovornosti, ki so navedene v točki 29 te sodbe, v korist letalskih prevoznikov in da je glede prtljage v skladu s členom 22(2) Montrealske konvencije predvidena omejitev odškodnine, do katere ni v celoti in v pavšalnem znesku upravičen vsak potnik zaradi izgube njegove prtljage. Poleg tega člen 17(2) te konvencije določa, da prevoznik ni odgovoren, če in kolikor je škoda posledica notranje napake ali kakovosti ali napake prtljage.
35 Nazadnje je treba spomniti, da morajo potniki, ki uveljavljajo pravico do odškodnine iz člena 22(2) Montrealske konvencije, pred nacionalnim sodiščem pravno zadostno dokazati vsebino izgubljene prtljage in dejstvo, da so bili v prtljagi, ki jo je oddal drug potnik, res predmeti potnika, ki je bil na istem letu. V zvezi s tem lahko nacionalno sodišče upošteva, da so ti potniki družinski člani, ki so skupaj kupili letalske karte in so celo skupaj oddali prtljago.
36 Glede na navedeno je treba na zastavljeni vprašanji odgovoriti, da je treba člen 22(2) Montrealske konvencije v povezavi s členom 3(3) te konvencije razlagati tako, da pravica do odškodnine in omejitev odgovornosti prevoznika v primeru izgube prtljage velja tudi za potnika, ki to odškodnino uveljavlja zaradi izgube prtljage, ki jo je oddal drugi potnik, če so bili v tej izgubljeni prtljagi res predmeti prvega potnika.
Stroški
37 Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo:
Člen 22(2) Konvencije o poenotenju nekaterih pravil za mednarodni letalski prevoz, ki je bila sprejeta 28. maja 1999 v Montrealu in jo je Evropska skupnost podpisala 9. decembra 1999, v njenem imenu pa je bila odobrena s Sklepom Sveta 2001/539/ES z dne 5. aprila 2001, v povezavi s členom 3(3) navedene konvencije je treba razlagati tako, da pravica do odškodnine in omejitev odgovornosti prevoznika v primeru izgube prtljage velja tudi za potnika, ki to odškodnino uveljavlja zaradi izgube prtljage, ki jo je oddal drugi potnik, če so bili v tej izgubljeni prtljagi res predmeti prvega potnika.
Podpisi