Obvestilo v UL
Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa High Court of Justice (England & Wales), Chancery Division, z dne 13. oktobra 2004 v zadevi Test Claimants in the FII Group Litigation proti Commissioners of Inland Revenue
(Zadeva C-446/04)
(Jezik postopka: angleščina)
High Court of Justice (England & Wales), Chancery Division, je s sklepom z dne 13. oktobra 2004 v zadevi Test Claimants in the FII Group Litigation proti Commissioners of Inland Revenue, ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 22. oktobra 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.
High Court of Justice (England & Wales), Chancery Division, predlaga Sodišču, da odloči o naslednjih vprašanjih:
Ali je v nasprotju s členoma 43 ali 56 ES, da država članica ohranja v veljavi in uporablja ukrepe, s katerimi so dividende, ki jih prejme družba s sedežem v tej državi članici ("družba rezident") od drugih družb rezidentov, oproščene davka od dohodkov pravnih oseb, in ki za dividende, ki jih družba rezident prejme od družb s sedežem v drugih državah članicah ("družbe nerezidenti"), uvajajo davek od dohodkov pravnih oseb (po oprostitvi dvojnega obdavčenja za vsak pri viru odtegnjeni davek na dividendo in pod določenimi pogoji za temeljni davek, ki ga družbe nerezidenti plačajo na svoj dobiček v državah, kjer imajo sedež)?
Če ima država članica sistem, ki v določenih okoliščinah uvaja akontacijo davka od dohodkov pravnih oseb ("ADDPO") na izplačilo dividend delničarjem s strani družbe rezidenta in delničarjem s sedežem v tej državi članici zagotavlja davčni dobropis za te dividende, ali je potem v nasprotju s členoma 43 ali 56 ES ali s členoma 4(1) ali 6 Direktive Sveta 90/435/EGS1, če ta država članica ohranja v veljavi in uporablja ukrepe, po katerih družba rezident pri izplačilu dividend svojim delničarjem ni zavezana plačati ADDPO, kolikor je prejela dividende od družb s sedežem v tej državi članici (neposredno ali posredno preko drugih družb s sedežem v tej državi članici), in ki ne omogočajo družbi rezidentu, da pri izplačilu dividend svojim delničarjem ne bi bila zavezana plačati ADDPO, če je prejela dividende od družb nerezidentov?
Ali je v nasprotju s predpisi prava ES, navedenih v vprašanju 2, da država članica ohranja v veljavi in uporablja ukrepe, po katerih se obveznost ADDPO kompenzira z obveznostjo plačila davka od dohodkov pravnih oseb na dobiček družbe, ki izplačuje dividende, in na dobiček ostalih družb koncerna s sedežem v tej državi članici:
ki pa ne predvidevajo nobene kompenzacije obveznosti ADDPO ali drugih enakovrednih olajšav (kot je povračilo ADDPO) glede dobičkov, ustvarjenih v tej državi ali v drugih državah članicah s strani družb koncerna, ki nimajo sedeža v tej državi članici; in/ali
ki predvidevajo, da vsaka oprostitev dvojnega obdavčenja, ki jo uživa družba s sedežem v tej državi članici, zmanjšuje obveznost glede davka od dohodkov pravnih oseb, ki lahko kompenzira obveznost ADDPO?
4) Če država članica določi ukrepe, po katerih lahko v določenih okoliščinah družbe rezidenti, po svoji izbiri, dobijo povrnjeno ADDPO, ki so jo plačale zaradi izplačila dividend svojim delničarjem, kolikor dobijo družbe rezidenti izplačila od družb nerezidentov (v tem primeru tudi od družb s sedežem v tretjih državah), ali je v nasprotju s členoma 43 ali 56 ES ali členoma 4(1) ali 6 Direktive Sveta 90/435/EGS, če zadevni ukrepi
zavezujejo družbe rezidente, da najprej plačajo ADDPO in jo potem zahtevajo nazaj; in
ne določajo, da delničarji družb rezidentov dobijo davčni dobropis, ki bi ga dobili pri dividendi družbe rezidenta, ki sama ni prejela dividend od družb nerezidentov?
5) Če je država članica pred 31. decembrom 1993 sprejela ukrepe, opisane v vprašanjih 1 in 2, in po tem datumu nadaljnje ukrepe, opisane v vprašanju 4, in če slednji ukrepi predstavljajo prepovedano omejitev po členu 56 Pogodbe ES, ali je potem potrebno to omejitev opredeliti kot novo omejitev, ki še ni obstajala 31. decembra 1993?
6) Če kateri od ukrepov, ki je opisan v vprašanjih 1 do 5, krši tam navedene predpise Skupnosti, ali je potem v primeru, če družba rezident ali druge družbe istega koncerna podajo naslednje zahtevke na podlagi relevantnih kršitev:
(i) zahtevek za povračilo davka od dohodkov pravnih oseb, ki je bil neupravičeno zaračunan v okoliščinah iz vprašanja 1;
(ii) zahtevek za ponovno priznanje (ali kompenzacijo izgube) olajšav, uporabljenih proti davku od dohodkov pravnih oseb, ki je bil nezakonito zaračunan v okoliščinah iz vprašanja 1;
(iii) zahtevek za povračilo (ali kompenzacijo) ADDPO, ki je ni bilo mogoče kompenzirati z obveznostjo družbe, da plača davek od dohodkov pravnih oseb, ali kako drugače dobiti nazaj in ki brez kršitve ne bi bila plačana (ali bi bila povrnjena);
(iv) zahtevek, ko je bila ADDPO kompenzirana z davkom od dohodkov pravnih oseb, zaradi izgube porabe denarja med datumom plačila ADDPO in takšne kompenzacije;
(v) zahtevek za povračilo davka od dohodkov pravnih oseb, ki ga je plačala družba ali neka druga družba koncerna, če je katera od teh družb postala zavezanka za plačilo davka od dohodkov pravnih oseb, ker je odklonila druge olajšave z namenom, da bi lahko kompenzirala obveznost ADDPO z obveznostjo plačila davka od dohodkov pravnih oseb (pri tem določene omejitve za kompenzacijo ADDPO so pripeljale do preostanka obveznosti plačila davka od dohodkov pravnih oseb);
(vi) zahtevek zaradi izgube porabe denarja, ker je bil davek od dohodkov pravnih oseb plačan prej, kot je drugače običajno, ali zaradi olajšav, ki so bile izgubljene zaradi okoliščin iz točke (v);
(vii) zahtevek družbe rezidenta zaradi plačila presežka ADDPO (ali njene kompenzacije), ki ga je ta družba prenesla na drugo družbo koncerna in ki ni bil povrnjen, ker je bila druga družba prodana, je izstopila iz koncerna ali je šla v stečaj;
(viii) zahtevek v primeru, ko je bila ADDPO plačana, vendar kasneje po določbah iz vprašanja 4 zahtevana nazaj, zaradi izgube porabe denarja med datumom plačila ADDPO in datumom, ko je bila zahtevana nazaj;
(ix) zahtevek za kompenzacijo, če se je družba rezident odločila, da zahteva nazaj ADDPO v skladu z navedeno ureditvijo iz vprašanja 4 in da delničarjem, ki jim ne more izdati davčnega dobropisa, ponudi kompenzacijo z dvigom višine dividende;
potrebno v zvezi z vsakim zgoraj navedenim zahtevkom izhajati iz tega, da gre za:
zahtevek za povračilo protipravno zaračunanih zneskov, ki je posledica kršitve zgoraj navedenih predpisov Skupnosti in je s to kršitvijo povezan; ali
zahtevek za kompenzacijo oziroma povrnitev škode, tako da morajo biti izpolnjeni pogoji iz združenih zadev C-46/93 in C-48/93 Brasserie du Pecheur in Factortame; ali
zahtevek za plačilo zneska, ki ustreza višini olajšave, ki neupravičeno ni bila priznana?
7) V primeru, da je treba na katerikoli del vprašanja 6 odgovoriti, da zahtevek predstavlja zahtevek za plačilo zneska, ki ustreza višini olajšave, ki neupravičeno ni bila priznana:
(a) ali je tak zahtevek posledica pravice, ki je nastala na podlagi zgoraj navedenih predpisov Skupnosti, in je z njo povezan; ali
(b) morajo biti izpolnjeni pogoji za povračilo, navedeni v združenih zadevah C-46/93 in C-48/93 Brasserie du Pecheur in Factortame; ali
(c) morajo biti izpolnjeni drugi pogoji?
8) Ali je pri odgovorih na vprašanji 6 in 7 pomembno, če se zahtevki, navedeni v vprašanju 6, po nacionalnem pravu uveljavljajo kot restitucijski zahtevki ali pa se uveljavljajo oziroma bi se morali uveljavljati kot odškodninski zahtevki?
9) Če in kakšne smernice so po mnenju Sodišča v tem primeru primerne glede vprašanja, katere okoliščine naj nacionalno sodišče upošteva pri odločitvi o tem, ali obstaja dovolj resna kršitev v smislu sodbe v združenih zadevah C-46/93 in C-48/93 Brasserie du Pecheur in Factortame, in še posebej, ali je bila glede na sodno prakso Sodišča glede razlage relevantnih predpisov Skupnosti kršitev opravičljiva, oziroma ali obstaja v kakšnem konkretnem primeru zadostna kavzalna zveza, ki bi vzpostavila "neposredno kavzalno zvezo" v smislu te sodbe?
____________1 - Direktiva Sveta 90/435/EGS z dne 23. julija 990 o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic (UL L 225, 20.8.990, str. 6).