Language of document : ECLI:EU:C:2013:636

Zadeva C‑369/11

Evropska komisija

proti

Italijanski republiki

„Neizpolnitev obveznosti države – Promet – Direktiva 2001/14/ES – Člena 4(1) in 30(3) – Dodeljevanje železniških infrastrukturnih zmogljivosti – Naložitev uporabnin – Uporabnine za infrastrukturo – Neodvisnost upravljavca infrastrukture“

Povzetek – Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 3. oktobra 2013

1.        Promet – Železniški promet – Direktiva 2001/14 – Dodeljevanje železniških infrastrukturnih zmogljivosti in naložitev uporabnin – Naložitev uporabnin za uporabo infrastrukture – Obveznosti držav članic – Obseg – Določitev uporabnin za dostop do infrastrukture – Izključitev – Neobstoj neodvisnosti upravljavca infrastrukture – Neizpolnitev obveznosti

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/14, člena 4(1) in 30(3))

2.        Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti – Preizkus utemeljenosti, ki ga opravi Sodišče – Upoštevni položaj – Stanje po izteku roka, določenega v obrazloženem mnenju

(člen 258 PDEU)

3.        Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti – Dokaz neizpolnitve obveznosti – Dokazno breme Komisije – Predložitev podatkov, iz katerih je razvidna neizpolnitev obveznosti – Domneve – Nedopustnost

(člen 258 PDEU)

1.        Država članica, ki ne zagotavlja neodvisnosti upravljavca infrastrukture za določitev uporabnin za dostop do infrastrukture in dodeljevanje železniških infrastrukturnih zmogljivosti, ne izpolnjuje obveznosti iz členov 4(1) in 30(3) Direktive 2001/14 o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti in naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture.

V skladu s členom 4(1) navedene direktive morajo države članice vzpostaviti okvir za zaračunavanje uporabnin, lahko pa tudi določijo posebna pravila za zaračunavanje uporabnin ob upoštevanju neodvisnosti upravljanja upravljavca infrastrukture. V skladu s to določbo mora zadnjenavedeni obračunati uporabnino za uporabo infrastrukture in jo pobrati.

V zvezi s tem mora ureditev zaračunavanja uporabnin in dodeljevanja zmogljivosti v takšnem okviru, kakor ga določijo države članice, spodbujati upravljavce železniške infrastrukture, da optimalno izkoristijo infrastrukturo. Ti upravljavci pa z ureditvijo zaračunavanja ne morejo optimalno izkoristiti infrastrukture, če je njihova vloga omejena na izračun zneska uporabnine v vsakem konkretnem primeru na podlagi formule, ki je bila predhodno določena z ministrskim odlokom. Ti upravljavci morajo torej imeti pri določanju zneska uporabnin določeno polje proste presoje.

(Glej točke 41, 43 in 70 ter točko 1 izreka.)

2.        Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 63.)

3.        Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 68.)