Zadeva C‑607/11

ITV Broadcasting Ltd in drugi

proti

TV Catch Up Ltd

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo High Court of Justice (England & Wales) (Chancery Divison))

„Direktiva 2001/29/ES – Člen 3(1) – Razširjanje oddaj izdajateljev komercialnih televizijskih programov s strani tretje osebe po internetu – ‚Live streaming‘ – Priobčitev javnosti“

Povzetek – Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 7. marca 2013

Približevanje zakonodaj – Avtorska pravica in sorodne pravice – Direktiva 2001/29 – Usklajevanje nekaterih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi – Priobčitev javnosti – Pojem – Razširjanje oddaj izdajateljev komercialnih televizijskih programov s strani tretje osebe po internetu – Vključitev – Retransmisija, ki je pridobitna in jo opravlja subjekt, ki je konkurent prvotnega izdajatelja – Nevplivanje

(Direktiva 2001/29/ES, člen 3(1))

Pojem „priobčitev javnosti“ v smislu člena 3(1) Direktive 2001/29 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi je treba razlagati tako, da zajema retransmisijo del, vključenih v prizemno televizijsko radiodifuzno oddajanje,

– ki ga opravlja subjekt, ki ni prvotni izdajatelj,

– po internetnem toku, do katerega je omogočen dostop naročnikom tega subjekta, ki lahko sprejemajo to retransmisijo s priključitvijo na strežnik tega subjekta,

– čeprav so ti naročniki na ciljnem ozemlju navedenega prizemnega televizijskega radiodifuznega oddajanja in lahko to oddajanje zakonito sprejemajo po televizijskem sprejemniku.

Dajanje del na voljo javnosti z retransmisijo prizemnega televizijskega radiodifuznega oddajanja po internetu se opravlja s posebnim tehničnim sredstvom, ki je drugačno od sredstva prvotne priobčitve. Zato ga je treba šteti za „priobčitev“ v smislu člena 3(1) Direktive 2001/29. Ni mogoče šteti, da je taka retransmisija zgolj tehnično sredstvo za zagotovitev ali izboljšanje sprejemanja prvotnega oddajanja na območju, ki ga zajema. Zato jo morajo dovoliti avtorji del, ki so njen predmet, če so priobčena javnosti.

V zvezi s tem pojem javnosti, na katero se sklicuje člen 3(1) Direktive 2001/29, zajema nedoločeno število morebitnih naslovnikov, pri tem pa mora biti število oseb dovolj veliko. Natančneje, pri zadnjem merilu je treba upoštevati kumulativni učinek dajanja del na voljo potencialnim naslovnikom. V zvezi s tem ni upoštevno vprašanje, ali imajo potencialni naslovniki do priobčenih del dostop po individualni povezavi. Ta tehnika namreč ne preprečuje tega, da bi lahko imelo veliko oseb hkrati dostop do istega dela.

Poleg tega pogoj „nove javnosti“ ni upošteven v primeru vzporednega dajanja del, vključenih v prizemno radiodifuzno oddajanje, na voljo po internetu. V tem primeru morajo namreč vsako od teh oddajanj posamično in ločeno dovoliti zadevni avtorji, saj vsako od teh oddajanj poteka pod posebnimi tehničnimi pogoji in z drugačnim sredstvom za oddajanje zaščitenih del ter je namenjeno neki javnosti.

Na to razlago člena 3(1) Direktive 2001/29 ne vpliva niti to, da se taka retransmisija financira z oglasi in je tako pridobitna, niti to, da jo opravlja subjekt, ki neposredno konkurira prvotnemu izdajatelju.

Pridobitnost namreč ni odločilni pogoj za to, da se retransmisija šteje za „priobčitev“ v smislu člena 3(1) Direktive 2001/29.

(Glej točke 26, 27, 30, od 32 do 34, 39, 40, 43, 44 in 47 ter izrek.)