SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (osmi senat)
z dne 3. marca 2011(*)
„ESRR – Znižanje finančne pomoči – Globalna nepovratna sredstva za pomoč lokalnim investicijam na Portugalskem – Ničnostna tožba – Dejansko nastali izdatki – Arbitražna klavzula“
V zadevi T‑387/07,
Portugalska republika, ki jo zastopajo L. Inez Fernandes, S. Rodrigues in A. Gattini, zastopniki,
tožeča stranka,
proti
Evropski komisiji, ki jo zastopata P. Guerra e Andrade in L. Flynn, zastopnika,
tožena stranka,
zaradi predloga za razglasitev delne ničnosti Odločbe Komisije C(2007) 3772 z dne 31. julija 2007 o znižanju pomoči Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) glede globalnih nepovratnih sredstev za pomoč lokalnim investicijam na Portugalskem, dodeljenih z Odločbo Komisije C(95) 1769 z dne 28. julija 1995,
SPLOŠNO SODIŠČE (osmi senat),
v sestavi M. E. Martins Ribeiro, predsednica, S. Papasavvas in A. Dittrich (poročevalec), sodnika,
sodni tajnik: N. Rosner, administrator,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 18. junija 2010
izreka naslednjo
Sodbo
Pravni okvir
1 Uredba Sveta (EGS) št. 2052/88 z dne 24. junija 1988 o nalogah Strukturnih skladov in njihovi uspešnosti ter o koordiniranju njihovih aktivnosti med seboj in z aktivnostmi Evropske investicijske banke ter drugih obstoječih finančnih instrumentov (UL L 185, str. 9), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (EGS) št. 2081/93 z dne 20. julija 1993 (UL L 193, str. 5, v nadaljevanju: Uredba št. 2052/88), določa pravila izvajanja politike ekonomske in socialne kohezije, urejene v členu 158 ES.
2 Člen 4(1) Uredbe št. 2052/88 določa, da dejavnost Skupnosti dopolnjuje ustrezne nacionalne dejavnosti ali k njim prispeva. Vzpostavi se ob tesnem sodelovanju med Komisijo, zadevno državo članico, pristojnimi organi in organizacijami – vključno z gospodarskimi in socialnimi partnerji v okviru možnosti, ki jih ponujajo institucionalni predpisi in obstoječa praksa vsake države članice – ki jih država članica določi na nacionalni, regionalni, lokalni ali drugi ravni, pri čemer si vse stranke prizadevajo doseči skupen cilj. To sodelovanje se v nadaljevanju imenuje „partnerstvo“. Partnerstvo zajema pripravo, financiranje, predhodno vrednotenje, spremljanje in naknadno vrednotenje dejavnosti.
3 Člen 5(2), prvi odstavek, točka (c), Uredbe št. 2052/88 v zvezi strukturnimi skladi med drugim določa, da je finančno pomoč mogoče pridobiti z dodelitvijo globalnih nepovratnih sredstev, s katerimi načeloma upravlja posrednik, ki ga država članica določi v soglasju s Komisijo in ki zagotavlja razporeditev posamičnih nepovratnih sredstev, dodeljenih končnim upravičencem. V skladu z drugim odstavkom te določbe se lahko uporabijo samo tiste oblike pomoči, ki jih je določila država članica ali pristojni organ, ki ga je ta določila, in ki jih je ta država članica ali katera koli druga organizacija, ki jo je v tem primeru za to določila ta država, priglasila Komisiji.
4 Člen 13(3), prvi odstavek, Uredbe št. 2052/88 določa, da je sodelovanje Skupnosti, dodeljeno na podlagi ESRR, omejeno na največ 75 % skupnega zneska javnih izdatkov.
5 Uredba Sveta (EGS) št. 4253/88 z dne 19. decembra 1988 o določbah za izvajanje Uredbe št. 2052/88 glede koordinacije dejavnosti različnih Strukturnih skladov med seboj in z aktivnostmi Evropske investicijske banke in drugih obstoječih finančnih instrumentov (UL L 374, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (EGS) št. 2082/93 z dne 20. julija 1993 (UL L 193, str. 20, v nadaljevanju: Uredba št. 4253/88), in Uredba Sveta (EGS) št. 4254/88 z dne 19. decembra 1988 o izvajanju Uredbe št. 2052/88, kar zadeva ESRR (UL L 374, str. 15), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (EGS) št. 2083/93 z dne 20. julija 1993 (UL L 193, str. 34, v nadaljevanju: Uredba št. 4254/88), prav tako vsebujeta določbe v zvezi s strukturnimi skladi.
6 Člen 14(4) Uredbe št. 4253/88 določa, da se zaveze partnerjev, ki jih ti določijo v pogodbi v okviru partnerstva, odražajo v odločbah Komisije o dodelitvi pomoči.
7 Člen 16(1), prvi stavek, Uredbe št. 4253/88 glede dodelitve globalnih nepovratnih sredstev natančneje določa, da morajo posredniki, ki jih s soglasjem Komisije določi zadevna država članica, zagotoviti ustrezna jamstva o plačilni sposobnosti in imeti upravno usposobljenost, potrebno za upravljanje pomoči, ki jih določi Komisija.
8 Člen 21(1), drugi stavek, Uredbe št. 4253/88 določa, da se finančna pomoč lahko izplača bodisi v obliki predplačil bodisi v obliki končnih plačil glede na dejansko nastale izdatke. Tretji odstavek, drugi pododstavek, tega člena določa, da se plačila končnim upravičencem opravijo brez kakršnega koli odbitka ali zadržanja plačila, ki bi lahko znižalo znesek finančne pomoči, do katere so upravičeni.
9 Člen 24 Uredbe št. 4253/88 ureja znižanje finančne pomoči, ki jo je dodelil ESRR, če se ugotovijo nepravilnosti pri izvajanju subvencioniranega projekta, in natančneje določa, da je treba vsak neupravičeno prejeti znesek vrniti Komisiji in da se zneski, ki niso vrnjeni, povečajo za zamudne obresti.
10 Uredbi št. 2052/88 in 4253/88 je razveljavila Uredba Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o Strukturnih skladih (UL L 161, str. 1). Člen 52(1) Uredbe št. 1260/1999 med drugim določa, da ta uredba ne vpliva na nadaljevanje ali spremembo niti na celotni ali delni preklic pomoči, ki jo odobri Komisija na podlagi uredb št. 2052/88 in 4253/88.
11 Člen 6(1), prvi stavek, Uredbe št. 4254/88 določa, da Komisija lahko upravljanje globalnih nepovratnih sredstev poveri primernim posrednikom. Odstavek 2 navedenega člena ureja podrobna pravila za uporabo globalnih nepovratnih sredstev, ki so predmet sporazuma, ki ga v soglasju z zadevno državo članico skleneta Komisija in zadevni posrednik. Ta podrobna pravila zlasti natančneje določajo vrste dejanj, ki jih je treba izvesti, merila za izbor upravičencev, pogoje in deleže pomoči ESRR ter način spremljanja uporabe globalnih nepovratnih sredstev.
Dejansko stanje
Odločba o dodelitvi podpore Skupnosti
12 Komisija je z Odločbo C(95) 1769 z dne 28. julija 1995 – kakor je bila pozneje spremenjena z Odločbo C(98) 2796 z dne 12. oktobra 1998 in z Odločbo C(99) 3694 z dne 15. novembra 1999 (v nadaljevanju: odločba o dodelitvi) – naslovljeno na Portugalsko republiko, dodelila globalna nepovratna sredstva za pomoč lokalnim investicijam (v nadaljevanju: SGAIA) družbi Caixa Geral de Depósitos SA (v nadaljevanju: Caixa), organizaciji posrednici, ki ji je bilo za obdobje od 1. januarja 1994 do 31. decembra 1999 poverjeno upravljanje SGAIA glede prednostne naloge „Okrepitev regionalne gospodarske baze“ iz okvira Skupnosti za podporo Portugalski. Znesek pomoči ESRR za SGAIA je bil določen na največ 25 milijonov EUR.
13 SGAIA so sestavljale subvencije obrestnih mer za srednjeročna in dolgoročna posojila, ki so jih najele lokalne skupnosti, da bi izvedle sofinancirane naložbe v skladu z operativnimi programi okvira Skupnosti za podporo v zvezi s Portugalsko za programsko obdobje od leta 1994 do leta 1999. Na podlagi tega je Komisija plačala 20 milijonov EUR kot predplačilo.
14 Člen 1(2) odločbe o dodelitvi določa, da se podrobna pravila za dodelitev iz SGAIA določijo v sporazumu, ki ga s soglasjem države članice skleneta Komisija in družba Caixa. Na podlagi člena 2(2) te odločbe se podrobna pravila za dodelitev finančne pomoči določijo v finančnih načrtih SGAIA in v sporazumu, priloženem k tej odločbi.
15 Člen 5 odločbe o dodelitvi določa:
„Podpora Skupnosti zadeva izdatke v zvezi z ukrepi v okviru [SGAIA], ki so v državi članici predmet zavezujočih pravnih predpisov in za katere bodo potrebna finančna sredstva posebej odobrena najpozneje do 31. decembra 1999. Rok za prevzem izdatkov za te ukrepe je 31. december 2001.“
16 Člen 7 odločbe o dodelitvi določa, da je treba SGAIA izvesti v skladu z določbami prava Skupnosti, zlasti v skladu z določbami členov 6, 30, 48, 52 in 59 Pogodbe ES (po spremembi postali členi 12 ES, 28 ES, 39 ES, 43 ES in 49 ES), direktiv Skupnosti, ki usklajujejo postopke oddaje naročil, in uredb o strukturnih skladih.
Sporazum med Komisijo in družbo Caixa
17 Komisija in družba Caixa sta 15. novembra 1995 sklenili sporazum, v katerem so bili v členu 1(1) določeni pogoji za dodelitev in uporabo SGAIA, ki jih je Komisija poverila družbi Caixa, da bi prispevala k subvencijam obrestnih mer za srednjeročna in dolgoročna posojila, ki jih je dajala družba Caixa.
18 Člen 1(2) sporazuma določa, da za zaveze, torej za pogodbe, sklenjene z upravičenci, sporazum velja do 31. decembra 1999. V skladu z istim odstavkom je treba plačila, sprostitve in stroške posojil opraviti do 31. decembra 2001, zaključek poslovnih knjig, končno poročilo, končno potrdilo in zahteva za plačilo ostanka pa morajo biti izvedeni najkasneje do 30. junija 2002.
19 Člen 4(2) sporazuma določa, da se subvencije obrestnih mer, ki jih sofinancira ESRR, dodelijo za največ osem let.
20 Člen 7 sporazuma je naslovljen „Zaveze in plačila“. V skladu z odstavkom 2 tega člena mora končno potrdilo družbe Caixa za zaključek SGAIA, rok za katerega je prestavljen na 31. december 2001, vsebovati med drugim zahtevo družbe Caixa Komisiji za plačilo ostanka in končno potrdilo o stroških, izračunanih na podlagi člena 8(5) sporazuma, v katerem so v posebni tabeli navedene skupne subvencije, ki so bile upravičencem dejansko izplačane do 31. decembra 2001, in še nezapadle skupne subvencije – izračunane in osvežene 31. decembra 2001 – obresti na zneske posojil, o katerih so bile sklenjene pogodbe in ki so bila dejansko dana na voljo v okviru SGAIA. Člen 7(3) in (4) določa, da mora družba Caixa za izvedbo SGAIA odpreti poseben račun in nanj nalagati predplačila.
21 Člen 8 sporazuma ureja izračun subvencij. Na podlagi člena 8(1) sporazuma – če so izpolnjeni vsi ostali pogoji – morajo biti subvencije obrestnih mer, ki jih financira Komisija, dodeljene za obdobje, ki lahko znaša največ prvih osem let, v katerih družba Caixa upravičencem dodeljuje posojila.
22 Člen 8(5) sporazuma določa:
„Ob izpolnjevanju posojilne pogodbe bo družba Caixa naredila začasen informativni izračun skupnega zneska subvencij ESRR, ki jih je treba dodeliti, kar bo nato za začasno notranje načrtovanje uporabe [SGAIA] pomenilo najvišji možen znesek subvencij, te subvencije pa v nobenem primeru ne smejo vnaprej bremeniti posebnega računa v [EUR] niti se jih ne sme potrditi Komisiji kot dejanske nastale izdatke.
Subvencije se bodo dejansko dodelile, konvertirale in bremenile posebni račun v [EUR] iz člena 7(4) [sporazuma] na dan plačila obresti glede na dejansko uporabo že izplačanega posojila, uporabil pa se bo mesečni menjalni tečaj, ki ga objavlja Komisija, upoštevajoč dan valute, ki ga bo zabeležila družba Caixa […].
Stroški tehnične pomoči bodo ta račun bremenili po istih postopkih in na enak način do določenega limita.
Na dan valute 31. decembra 2001, ko se izteče rok za plačilo, bo družba Caixa naredila končni izračun zneska preostalih subvencij ESRR za vsako posojilo, ki ga bo osvežila […], konvertirala in z njim bremenila posebni račun v [EUR].
Plačila iz posebnega računa v [EUR] bodo vsebovala sporočilo, v katerem bo navedena pogodba z upravičencem, tehnična pomoč, predplačila, obresti ali kateri koli drug prenos, kot na primer stornirani zneski ali popravki.
Tako izvršene obremenitve posebnega računa v [EUR] se lahko potrdijo Komisiji kot izdatke ESRR, ki so bili dejansko izvedeni in plačani. Nacionalna soudeležba pri subvencijah, ki se ne vodi na tem računu, se bo za potrdilo ločeno in v skladu z istim postopkom ter na enak način izračunala in konvertirala v [EUR] 31. decembra 2001.
Če subvencije ESRR, s katero je bil obremenjen račun in je bila potrjena, upravičenec iz kakršnega koli razloga ne bo uporabil, na primer zaradi zgodnje vrnitve posojila ali zaradi neizpolnitve pogodbe, se družba Caixa zaveže, da se bo to knjižilo v dobro posebnega računa v [EUR], upoštevajoč menjalni tečaj zadevne obremenitve na dan valute, in da bo Komisiji ta znesek vrnila v naslednjih šestih mesecih, čeprav bo ta sporazum že prenehal veljati, [SGAIA] pa bodo izplačana in zaključena.“
23 V skladu s členom 8(6) sporazuma se „[d]o 31. decembra 2001 zgolj subvencije, ki so jih upravičenci dejansko prejeli na dni plačila obresti, lahko potrdijo Komisiji kot dejansko nastali izdatki, ki lahko povzročijo novo predplačilo in izplačilo končnega ostanka […] V šestih mesecih po 31. decembru 2001 se bodo tudi preostale prihodnje subvencije izračunale in osvežile ter se bodo lahko potrdile kot plačila, da bi se SGAIA zaključila in bi Komisija izplačala ostanek. Subvencije ESRR bodo tako bremenile posebni račun v [EUR].“
24 V skladu s členom 17(5) sporazuma mora biti vsak dodatek ali sprememba sporazuma ali povezana s sporazumom, o kateri se stranki predhodno dogovorita, v pisni obliki in jo morata podpisati obe stranki.
25 Člen 18 sporazuma določa:
„Stranki se dogovorita, da se za ta sporazum uporablja portugalsko pravo. Poleg tega se zavežeta, da bosta Sodišču […] v skladu s členom [238] ES predložili vsako pritožbo ali spor med njima v zvezi z veljavnostjo, razlago ali izvrševanjem tega sporazuma.“
Postopek zaključka globalnih nepovratnih sredstev
26 Družba Caixa je 30. julija 2002 na podlagi člena 7(2) sporazuma poslala dokumente, potrebne za zaključek pomoči. Od Komisije je zahtevala plačilo končnega ostanka SGAIA v znesku 1.992.330,28 EUR, vrednost še nezapadlih subvencij pa je določila na 8.834.657,94 EUR.
27 Komisija je z dopisom z dne 23. oktobra 2002 obvestila družbo Caixa, da plačila ostanka ne more izvesti zaradi težav, na katere je opozorila portugalska splošna inšpekcija za finance.
28 Družba Caixa je z dopisom z dne 27. novembra 2002 obvestila Komisijo, da portugalska splošna inšpekcija za finance opravlja revizijo SGAIA in je odgovorila na ugotovitve Komisije.
29 Družba Caixa je 7. marca in 20. oktobra 2003 popravila svojo zahtevo v zvezi z zaključkom SGAIA in Komisijo obvestila, da končni ostanek SGAIA znaša 1.925.858,61 EUR, še nezapadle subvencije, ki jih mora plačati ESRR, pa 8.768.186,27 EUR.
30 Komisija je 25. maja 2004 portugalske organe obvestila, da ne more izvesti plačila ostanka glede SGAIA. Portugalska republika je odgovorila z dopisom z dne 29. junija 2004.
31 Komisija je z dopisom z dne 16. decembra 2004 portugalskim organom sporočila, da finančna pomoč ESRR, ki jo je treba vrniti, znaša 8.086.424,04 EUR.
32 Portugalski organi so z dopisom z dne 21. februarja 2005 ponovno izrazili svoje nestrinjanje z mnenjem Komisije in izpodbijali znesek ostanka, ki ga je izračunala Komisija.
33 Komisija je z dopisom z dne 18. novembra 2005 portugalskim organom znova zatrdila, da znesek, ki ga je treba vrniti glede SGAIA, znaša 8.086.424,04 EUR, in predlagala, da se organizira sestanek s portugalskimi organi. Ti so odgovorili z dopisom z dne 9. januarja 2006.
34 Sestanka 3. maja 2006 so se udeležili predstavniki Komisije, portugalskih organov in družbe Caixa.
Izpodbijana odločba
35 Komisija je 31. julija 2007 glede Portugalske republike kot naslovnice sprejela Odločbo C(2007) 3772 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) o znižanju pomoči ESRR glede SGAIA, dodeljenih na podlagi odločbe o dodelitvi.
36 Točke od 3 do 11 obrazložitve izpodbijane odločbe natančno opisujejo postopek zaključka finančne pomoči ESRR (glej točke od 26 do 34 zgoraj).
37 V točkah od 12 do 19 obrazložitve izpodbijane odločbe Komisija obravnava domnevne nepravilnosti, ki jih je odkrila. V točkah od 14 do 15 te odločbe se sklicuje na člen 5 odločbe o dodelitvi in na člena 1(2) in 4(2) sporazuma.
38 V točki 17 obrazložitve izpodbijane odločbe je navedeno, da je bilo glede na končno potrdilo družbe Caixa iz pomoči ESRR financiranih 82 % vseh subvencij obrestnih mer, ki so bile plačane do 31. decembra 2001. Komisija meni, da je to v nasprotju s členom 13(3) Uredbe št. 2052/88, v skladu s katerim pomoč Skupnosti ne sme preseči 75 % skupnih stroškov.
39 V točki 18 obrazložitve izpodbijane odločbe Komisija navaja, da lahko v skladu s členom 21(1) Uredbe št. 4253/88 država članica pridobi plačilo iz pomoči ESRR od Komisije le za opravljene izdatke. V isti točki dodaja, da je bilo v obravnavani zadevi del subvencij obresti treba plačati šele po 31. decembru 2001, ki je bil rok za plačila na podlagi SGAIA, in da tako ta del izdatkov tega dne še ni bil opravljen. Da bi bili ti izdatki dejansko v celoti opravljeni pred tem dnem, bi morala država članica pred 31. decembrom 2001 izvesti naslednja dejanja:
– depozit – na posebni bančni račun – zneska še nezapadlih subvencij obresti, izračunanih in osveženih, ki jih je treba plačati po 31. decembru 2001, ali
– plačilo zneska, enakega subvencijam obresti, ki bi jih bilo treba plačati v prihodnje, končnim upravičencem.
40 V točki 19 obrazložitve izpodbijane odločbe se Komisija sklicuje na svoje navodilo z dne 29. maja 2002 o plačilu subvencij na koncu programskega obdobja na podlagi sheme posojil pod ugodnimi pogoji (v nadaljevanju: navodilo), v katerem je natančneje določila, da so države članice alternativne postopke, navedene v točki 18 obrazložitve izpodbijane odločbe, s soglasjem Komisije uporabljale od leta 1994 do leta 1999 in tudi pred tem.
41 V točki 27 obrazložitve izpodbijane odločbe Komisija ugotavlja, da del pomoči ESRR v zvezi s še nezapadlimi subvencijami, izračunanimi in osveženimi, ni dolgovan in da skupen znesek subvencij obresti, ki bi jih bilo treba plačati po 31. decembru 2001 in znaša 15.968.612 EUR, ni upravičen. Upoštevajoč priglašene stroške in dovoljenja ESRR, navedena v njegovem dopisu z dne 16. decembra 2004, znesek pomoči ESSR, ki ga je treba vrniti, znaša 8.086.424,04 EUR.
42 V točki 36 obrazložitve izpodbijane odločbe je navedeno, da sporazum ne določa nikakršne izjeme od splošnega pravila glede roka za upravičena plačila.
43 Komisija v točki 37 obrazložitve izpodbijane odločbe sklepa, da je „ugotovila nepravilnost v zvezi z zneskom priglašenih izdatkov pri zaključku […] SGAIA, kakor je bilo navedeno zgoraj“.
44 Izrek izpodbijane odločbe se glasi:
„Člen 1
Finančna pomoč [ESRR], [dodeljena z] odločbo [o dodelitvi] v korist [SGAIA] se zniža za 8.086.424,04 EUR. Znesek 8.086.424,04 EUR, ki je bil že plačan, je treba vrniti Komisiji.
Najvišji možen znesek pomoči ESRR v korist [SGAIA] znaša 11.913.575,96 EUR.
Člen 2
Portugalska republika mora sprejeti potrebne ukrepe za to, da končne upravičence obvesti o tej odločbi.
Člen 3
Ta odločba je naslovljena na Portugalsko republiko.“
45 Družba Caixa je 2. novembra 2007 v sodnem tajništvu Splošnega Sodišča vložila tožbo za razglasitev delne ničnosti izpodbijane odločbe in za ugotovitev, da mora Komisija plačati končni ostanek SGAIA na podlagi člena 238 ES (zadeva T‑401/07).
Postopek in predlogi strank
46 Portugalska republika je 11. oktobra 2007 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila to tožbo.
47 Splošno sodišče (osmi senat) je na podlagi poročila sodnika poročevalca odločilo, da začne ustni postopek in da v okviru ukrepov procesnega vodstva iz člena 64 Poslovnika Splošnega sodišča Komisiji postavi pisna vprašanja, na katera je Komisija odgovorila v roku, ki ji je bil določen.
48 S sklepom predsednika osmega senata Splošnega sodišča z dne 17. maja 2010 sta bili zadevi T‑387/07 in T‑401/07 v skladu s členom 50 Poslovnika združeni za ustni postopek.
49 Stranke so na obravnavi 18. junija 2010 ustno podale stališča in odgovore na vprašanja Splošnega sodišča.
50 Portugalska republika Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– člen 1 izpodbijane odločbe razglasi za ničen;
– Komisiji naloži plačilo stroškov.
51 Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– ugotovi, da navedbe iz tožbe ne držijo in da je tožba neutemeljena;
– Portugalski republiki naloži plačilo stroškov.
Pravno stanje
52 Portugalska republika navaja dva tožbena razloga. Prvi zadeva obrazložitev izpodbijane odločbe. Drugi se nanaša na neobstoj nepravilnosti, ki jo je ugotovila Komisija, in na kršitev sporazuma.
Prvi tožbeni razlog: pomanjkljiva obrazložitev izpodbijane odločbe
Trditve strank
53 Portugalska republika navaja, da je v izpodbijani odločbi naveden en sam vzrok, in sicer v točki 37 obrazložitve, v kateri naj bi Komisija zatrjevala, da je ugotovila nepravilnost v zvezi z zneskom priglašenih izdatkov pri zaključku SGAIA, „kakor je bilo navedeno zgoraj“. Pravilo, ki naj bi ga kršili portugalski organi, naj ne bi bilo jasno navedeno.
54 Po mnenju Portugalske republike je edina nepravilnost, očitana portugalskim organom, to, da so za „upravičene“ – kot je določeno v zadnjem delu člena 21(1) Uredbe št. 4253/88 – šteli „neopravljene“ izdatke. Komisija naj bi v izpodbijani odločbi pomoč znižala zato, ker so portugalski organi ravnali nepravilno, ko so v zahtevi za plačilo ostanka v zvezi z zaključkom SGAIA navedli neopravljene izdatke.
55 Upoštevajoč to nepravilnost, naj bi bila kršitev člena 13(3), prvi odstavek, Uredbe št. 2052/88 samo posledica ugotovitve, da del izdatkov, ki so jih priglasili portugalski organi, ni upošteven.
56 Portugalska republika dodaja, da se izraza „nepravilnost“ v kontekstu izpodbijane odločbe ne sme razumeti v širšem pomenu in da naj Komisija v odgovoru na tožbo ne bi smela navesti utemeljitve glede kršitve pravila iz člena 13(3) Uredbe št. 2052/88, ki naj ne bi bila navedena v izpodbijani odločbi.
57 Komisija oporeka argumentaciji Portugalske republike.
Presoja Sodišča prve stopnje
58 Treba je opozoriti, da mora biti v skladu z ustaljeno sodno prakso obrazložitev, predpisana s členom 253 ES, prilagojena vrsti obravnavanega akta ter mora jasno in nedvoumno izražati razlogovanje institucije, ki je akt izdala, tako da se lahko zainteresirane osebe seznanijo z utemeljitvijo sprejetega ukrepa in da lahko pristojno sodišče izvede nadzor. Zahtevo po obrazložitvi je treba presojati glede na okoliščine posameznega primera, zlasti glede na vsebino zadevnega akta, vrsto navedenih razlogov in interes za pojasnitev, ki ga lahko imajo naslovniki akta ali druge osebe, ki jih ta akt neposredno in posamično zadeva. Ni treba, da se v obrazložitvi podrobno navedejo vse upoštevne dejanske in pravne okoliščine, ker se vprašanje, ali obrazložitev izpolnjuje zahteve iz člena 253 ES, ne presoja le na podlagi njegovega besedila, temveč tudi glede na kontekst akta in vsa pravna pravila, ki urejajo zadevno področje (sodbi Sodišča z dne 14. februarja 1990 v zadevi Delacre in drugi proti Komisiji, C‑350/88, Recueil, str. I‑395, točki 15 in 16, in z dne 2. aprila 1998 v zadevi Komisija proti Sytraval in Brink’s France, C‑367/95 P, Recueil, str. I‑1719, točka 63, ter sodba Splošnega sodišča z dne 31. maja 2005 v zadevi Comune di Napoli proti Komisiji, T‑272/02, ZOdl., str. II‑1849, točka 71).
59 Kot je razvidno iz točk od 37 do 43 zgoraj, je Komisija v točkah od 12 do 19 obrazložitve izpodbijane odločbe, na katere se sklicuje tudi v točki 37 obrazložitve te odločbe, pravno zadostno preučila nepravilnost, ki se očita Portugalski republiki.
60 Natančneje, v točki 17 obrazložitve izpodbijane odločbe Komisija navaja, da je bilo glede na končno potrdilo družbe Caixa iz pomoči ESRR financiranih 82 % vseh subvencij obrestnih mer. Komisija v isti točki obrazložitve pojasnjuje, da je to v nasprotju s členom 13(3) Uredbe št. 2052/88, v skladu s katerim pomoč Skupnosti ne sme preseči 75 % skupnih stroškov. V točki 18 obrazložitve izpodbijane odločbe Komisija poudarja, da je bilo del subvencij obresti treba plačati šele po 31. decembru 2001, ki je bil rok za plačila na podlagi SGAIA, in da tako ta del izdatkov tega dne še ni bil „opravljen“. V tej točki obrazložitve je navedeno tudi, da lahko v skladu s členom 21(1) Uredbe št. 4253/88 država članica pridobi plačilo iz pomoči ESRR le za opravljene izdatke.
61 Poleg tega iz argumentacije, ki jo Portugalska republika navaja v okviru tega tožbenega razloga, izhaja, da je razumela, da je Komisija odkrila kršitev določb člena 13(3) Uredbe št. 2052/88 in člena 21(1) Uredbe št. 4253/88, ker del subvencij 31. decembra 2001 še ni bil plačan (glej točki 54 in 55 zgoraj).
62 Zato je treba prvi tožbeni razlog zavrniti.
Drugi tožbeni razlog: neobstoj nepravilnosti, ki jo je ugotovila Komisija, in kršitev sporazuma
63 Ta tožbeni razlog vsebuje dva dela, pri čemer se prvi nanaša na domneven neobstoj nepravilnosti, ki jo je ugotovila Komisija, drugi pa na arbitražno klavzulo iz sporazuma.
Prvi del: neobstoj nepravilnosti
– Trditve strank
64 Portugalska republika trdi, da je sporazum – ki je priložen k odločbi o dodelitvi v obliki priloge in je zato njen sestavni del – pogodba, sklenjena med Komisijo in družbo Caixa, s katero ti stranki uredita subjektivne pravne položaje, ki v obravnavani zadevi nastanejo z dodelitvijo sofinanciranja ESRR z odločbo o dodelitvi. Sporazum, ki naj bi bil soglasje volj, naj bi Komisija odobrila z istim upravnim aktom kot odločbo o dodelitvi.
65 Po navedbah Portugalske republike člen 14(4) Uredbe št. 4253/88 določa, da se morajo pogodbena določila, ki v skladu s splošnimi pravnimi pravili urejajo eno ali več zavez, določenih med partnerjema, odražati v vsebini odločbe o dodelitvi pomoči, ki jo sprejme Komisija. Dodaja, da ker Uredba št. 4253/88 omogoča strankam podpisnicam, da same določijo podrobna pravila za uporabo in morebitne posebnosti, tako daje sporazumu pravno vrednost, ki jo mora Komisija upoštevati pri vsaki odločbi. Ker naj bi se s to odločbo poskušala določiti podrobna pravila za izvršitev dodeljenega sofinanciranja in ker naj bi jo osnovali stranki, ki imata odločilno vlogo pri uporabi globalnih nepovratnih sredstev, naj bi bilo tako mogoče predvideti izjeme od pravil, navedenih v tej odločbi.
66 Portugalska republika poudarja, da je sporazum ključen pravni dokument. Iz točke 36 obrazložitve izpodbijane odločbe naj bi bilo razvidno, da Komisija daje strankam sporazuma možnost določiti drug rok, na podlagi katerega se določa upoštevnost plačil iz SGAIA.
67 Po mnenju Portugalske republike Komisija ni upoštevala posebne narave izvedbe sofinanciranja subvencij obresti med – v skladu s členom 4(2) sporazuma – „največ prvimi osmimi leti posojila“.
68 Komisija naj bi v upravnem postopku predlagala izvedbo dejanj nadzora nad priglašenimi izdatki, kar vključuje izračun nezapadlih subvencij v skladu s členom 8(5) sporazuma. Vendar naj Komisija pri prilagajanju SGAIA na rok, določen glede upoštevnosti, to je 31. december 2001, ne bi upoštevala posebnega postopka, določenega v členu 8(5) sporazuma in poudarjenega v odstavku 6 tega člena. Ta postopek naj bi omogočal, da se izdatki v zvezi z nezapadlimi obrestmi, ki bodo zagotovo izvršene na podlagi SGAIA, potrdijo in se tako v skladu s členom 21(1) Uredbe št. 4253/88 štejejo za izdatke, opravljene pred rokom za upoštevnost.
69 Posebna narava SGAIA naj bi bila posledica tega, da naj bi se za posojilo, ki ga družba Caixa dodeli, odobri in podpiše, na primer na zadnji delovni dan (to je 31. december 1999), lahko prejelo sofinanciranje subvencij obresti med največ prvimi osmimi leti navedenega posojila. Po mnenju Portugalske republike je bilo zato – ker se je vedelo, da se bo rok za upoštevnost dejansko iztekel že po dveh letih – treba poiskati mehanizem, ki bi omogočal sofinanciranje subvencij v morebitnih preostalih šestih letih. Dodaja, da bi Komisija, če bi želela spremeniti sporazum, morala ravnati v skladu s členom 17(5) tega sporazuma.
70 Portugalska republika v repliki dodaja, da ima na pogodbenem področju Komisija potrebna pooblastila, da prilagodi dodelitev pomoči ESRR resničnemu stanju in se dogovori o posebnih določilih. Komisija naj bi sprejela odločbo o dodelitvi, hkrati odobrila poseben postopek in v soglasju z drugimi strankami izvrševala svoja pogajalska pooblastila.
71 Po navedbah Portugalske republike se ne bi smelo šteti, da člen 8(5) in (6) sporazuma določa samo pravila za izračun prihodnjih subvencij. Prvič naj ne bi bilo odgovora na vprašanje, zakaj je tako pravilo določeno v sporazumu. Drugič, pravila, določena v členu 8(5) in (6) sporazuma, naj bi sledila določbam člena 7 sporazuma, naslovljenega „Zaveze in plačila“, katerega odstavek 2 naj bi urejal postopek izvedbe in dokumente, ki jih je treba predložiti pri zaključku SGAIA, ki se izvede z zahtevo za plačilo končnega ostanka. V tem odstavku 2 naj bi bilo zahtevano končno potrdilo, ki bi moralo vsebovati med drugim nezapadle skupne subvencije – izračunane in osvežene 31. decembra 2001 – obresti na zneske posojil, ki so bila dejansko dana na voljo, in ostanek, ki ga je treba plačati. Veljalo naj bi, da se pri določanju končnega skupnega zneska odštejejo samo predplačila Komisije in preostale obresti. Po mnenju Portugalske republike je namen člena 7(2) in člena 8(5) in (6) sporazuma vključiti prihodnje subvencije še nezapadlih obresti v plačilo ostanka, ki se zahteva.
72 Predlog Komisije v zvezi s plačilom zneska – do 31. decembra 2001 in v obliki predplačila – enakega subvencijam, končnim upravičencem, do katerih naj bi bili ti upravičeni v skladu s posojilnimi pogodbami, naj bi kršil načela izvajanja javnih izdatkov in javnega finančnega prava in naj bi pomenil neupravičeno obogatitev lokalnih skupnosti. Ta predlog naj bi bil nesprejemljiv, ker vključuje nacionalno soudeležbo, ne pa plačila sredstev iz proračuna Skupnosti. V resnici naj bi bil ta predlog samo fikcija.
73 Depozit nacionalne soudeležbe na posebni račun naj bi zgolj simuliral dejansko plačilo in naj ne bi zagotavljal, da bodo izdatki – ki bi jih bilo treba opraviti v predvidljivih rokih, ki pa večinoma še nekaj časa ne bi nastopili – dejansko izvršeni. Šlo naj bi za fikcijo, saj naj bi znesek, enak še nezapadlim subvencijam, ki bi bremenil posebni račun, bil še vedno na razpolago Portugalski republiki in družbi Caixa.
74 Po navedbah Portugalske republike ta nikakor ni mogla opraviti plačila una tantum celote nacionalne soudeležbe, predvidene do leta 2007. Izvršitev izdatka naj bi bila odvisna od tega, ali je predviden v proračunu. Portugalska republika naj ne bi mogla izvršiti plačila, ker naj potreben proračun ne bi bil predviden. Proračun naj bi bil določen enkrat na leto. Portugalska republika naj ne bi mogla narediti nič drugega kot zavezati se, da bo v proračunu predvidela izdatke v zvezi s še nezapadlimi subvencijami na letni ravni. Predlog Komisije naj bi od portugalskih organov zahteval, da ravnajo contra legem. Po navedbah Portugalske republike sporazum za razrešitev takih primerov določa, da se subsidiarno uporablja portugalsko pravo.
75 Komisija oporeka argumentaciji Portugalske republike.
– Presoja Sodišča prve stopnje
76 Iz spisa je razvidno, da je družba Caixa z dopisom z dne 30. julija 2002, kakor je bil spremenjen z dopisom z dne 7. marca 2003 in popravljen z dopisom z dne 20. oktobra 2003, Komisiji poslala končno potrdilo za zaključek SGAIA (glej točke od 26 do 29 zgoraj). To potrdilo je vključevalo zahtevo za plačilo končnega ostanka SGAIA in končno potrdilo o stroških, v katerem so bile med drugim navedene skupne subvencije, ki so bile upravičencem dejansko izplačane do 31. decembra 2001, in še nezapadle skupne subvencije – izračunane in osvežene 31. decembra 2001 – obresti na zneske posojil, ki so bila dejansko dana na voljo v okviru SGAIA.
77 Komisija je v izpodbijani odločbi navedla, da je finančno pomoč ESRR mogoče dobiti le za izdatke, opravljene pred 31. decembrom 2001, ki je rok za plačila iz naslova SGAIA na podlagi člena 5 odločbe o dodelitvi. Zato je znižala finančno pomoč ESRR za SGAIA, tako da je iz financiranja Skupnosti izključila zneske subvencij obresti, ki bi jih bilo treba plačati po 31. decembru 2001. Komisija se je glede tega sklicevala zlasti na člen 21(1) Uredbe št. 4253/88 in navedla, da te subvencije niso izdatki, dejansko nastali ob poteku roka za prevzem izdatkov s strani Komisije, določenega v členu 5 odločbe o dodelitvi.
78 Portugalska republika izpodbija to stališče, pri čemer se opira predvsem na sporazum. V bistvu navaja, da je v sporazumu določen poseben postopek, ki omogoča, da se vključijo tudi subvencije obresti, ki jih je treba plačati po 31. decembru 2001.
79 Preučiti je treba torej, ali bi na podlagi zakonodajnih določb, ki se uporabljajo v obravnavani zadevi, ali sporazuma finančna pomoč ESRR morala vključevati tudi subvencije obresti, ki jih je treba plačati po 31. decembru 2001.
80 Najprej je glede hierarhije zadevnih pravil, ki jo je treba upoštevati na podlagi načela zakonitosti, treba ugotoviti, da so zadevne uredbe Skupnosti nad odločbami Komisije in nad sporazumom. Preambula sporazuma glede tega natančneje določa, da je sporazum sklenjen na podlagi odločbe o dodelitvi, ki je sprejeta v skladu z uredbama št. 2052/88 in 4253/88. Poleg tega člen 7 odločbe o dodelitvi določa, da je treba SGAIA izvajati v skladu z določbami prava Skupnosti. Navesti je treba, da odločba o dodelitvi ureja odnose med Komisijo in Portugalsko republiko glede izvedbe SGAIA, medtem ko sporazum, ki je sklenjen med Komisijo in družbo Caixa in je priložen odločbi o dodelitvi, v členu 1(1) določa pogoje za dodelitev in uporabo SGAIA na podlagi člena 6(2) Uredbe št. 4254/88.
81 Iz navedenega je razvidno, da sporazuma, ki sta ga v soglasju s Portugalsko republiko sklenili Komisija in družba Caixa kot posrednica, ni mogoče razlagati v nasprotju s pravili Skupnosti, ki urejajo SGAIA. Vendar lahko sporazum pomaga pri razlagi teh pravil, ki se uporabljajo v obravnavani zadevi.
82 Prvič, besedilo člena 21(1) Uredbe št. 4253/88, ki ga je Komisija uveljavljala kot glavni razlog za to, da je izključila subvencije obresti, ki jih je treba plačati po 31. decembru 2001, jasno določa, da se mora plačilo finančne pomoči nanašati samo na dejansko nastale izdatke. Glede tega je treba navesti, da je pojem „dejansko nastali izdatki“ v okviru globalnih nepovratnih sredstev mogoče razlagati s posebnimi določbami v okviru Skupnosti glede strukturnih skladov (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 8. julija 2008 v zadevi Sviluppo Italia Basilicata proti Komisiji, T‑176/06, neobjavljena v ZOdl., točke od 9 do 12, 51 in 52). Torej je treba preučiti, kateri so posebni pogoji v sistemu zadevnih subvencij obresti, ki morajo biti izpolnjeni, da se subvencije obresti štejejo za dejansko nastale izdatke.
83 Glede tega je treba navesti, da v takem sistemu posrednik končnemu upravičencu izplača posojilo pod subvencioniranimi pogoji. Subvencije obresti pomenijo zneske razlike med tržno obrestno mero in obrestmi, ki jih končni upravičenci dejansko plačajo. Subvencije obresti tako dejansko nastanejo v trenutku, ko plačila obresti zapadejo, kar lahko traja več let. Torej subvencije obresti sledijo plačilu obresti s strani končnih upravičencev ves čas trajanja posojila. Dejansko nastali izdatki v zvezi s subvencijami obresti torej še ne obstajajo v trenutku sklenitve posojilnih pogodb. V trenutku te sklenitve obstajajo samo obveznosti med strankama posojilne pogodbe, ki jih je treba razlikovati od dejansko nastalih izdatkov pri izvrševanju teh obveznosti. Zato je ob upoštevanju zgolj člena 21(1) Uredbe št. 4253/88 treba subvencije obresti šteti za dejansko nastale izdatke ob plačilu dela obresti, ki se nanaša na te subvencije.
84 Drugič, v členu 5, prvi stavek, odločbe o dodelitvi je določeno, da podpora Skupnosti zadeva izdatke v zvezi z ukrepi v okviru SGAIA, ki so v državi članici predmet zavezujočih pravnih predpisov in za katere so bila potrebna finančna sredstva posebej odobrena najpozneje do 31. decembra 1999. V drugem stavku je določeno, da je rok za prevzem izdatkov za te ukrepe 31. december 2001.
85 Člen 5 odločbe o dodelitvi tako razlikuje med zavezujočimi pravnimi predpisi države članice, odobritvijo finančnih sredstev in prevzemom izdatkov.
86 Glede zavezujočih pravnih predpisov ni sporno, da se ti nanašajo na posojilne pogodbe, sklenjene med družbo Caixa in končnimi upravičenci. Kar zadeva odobritev finančnih sredstev, ni sporno, da gre za odobritev, ki jo je Komisija predvidela v zvezi s posojilnimi pogodbami.
87 Nazadnje, glede prevzema izdatkov za te ukrepe je treba ugotoviti, da člen 5, prvi stavek, odločbe o dodelitvi določa, da so predmet podpore Skupnosti posojilne pogodbe, ki jih Komisija odobri do 31. decembra 1999. V drugem stavku tega člena je bilo torej treba določiti rok za prevzem izdatkov, ki so posledica teh posojilnih pogodb. S tem v zvezi je treba navesti, da izraz „prevzeti“ ne more pomeniti zgolj dejansko prevzeti odgovornost za zadevne izdatke. Ta odgovornost namreč izhaja že iz posojilnih pogodb, ki jih je bilo treba odobriti do 31. decembra 1999 in ki so navedene v členu 5, prvi stavek, odločbe o dodelitvi. Prevzem izdatkov se torej ne nanaša na obveznosti, ki so posledica posojilnih pogodb, ampak na dejansko nastale izdatke, ki so posledica teh pogodb. Gre torej za subvencije obresti, ki so dejansko nastale v trenutku, ko so končni upravičenci plačali del obresti. Zato je v členu 5, drugi stavek, odločbe o dodelitvi določeno, da je rok za dejansko nastale izdatke glede subvencij obresti, ki so posledica posojilnih pogodb, ki jih je odobrila Komisija, 31. december 2001.
88 Pred preučitvijo sporazuma, zgolj na podlagi člena 21(1) Uredbe št. 4253/88 in člena 5 odločbe o dodelitvi ni videti, da bi subvencije obresti, ki jih je treba plačati po 31.decembru 2001, pomenile dejansko nastale izdatke.
89 Tretjič, v zvezi s sporazumom je treba preučiti, ali njegova uporaba v okviru zadevnih pravnih predpisov in odločbe o dodelitvi omogoča – tako kot zatrjuje Portugalska republika – vključitev subvencij obresti, ki jih je treba plačati po 31. decembru 2001.
90 Glede tega je treba ugotoviti, da člena 4(2) in 8(1) sporazuma določata, da se subvencije obresti, ki jih sofinancira ESRR, lahko dodelijo za največ osem let. V zvezi s tem je treba navesti, da so bila SGAIA v skladu s členom 1(1) odločbe o dodelitvi, določbe katerega so ponovljene v členu 1(1) sporazuma, dodeljena za obdobje od 1. januarja 1994 do 31. decembra 1999. Poleg tega je iz člena 5, prvi stavek, odločbe o dodelitvi in člena 1(2), prvi stavek, sporazuma razvidno, da lahko posojilne pogodbe, ki so sklenjene med družbo Caixa in končnimi upravičenci in ki spadajo na področje uporabe sporazuma, Komisija odobri do 31. decembra 1999. Torej so bile te pogodbe lahko sklenjene do 31. decembra 1999, veljale pa bi lahko do 31. decembra 2007. Ker je bil v skladu s členom 5, drugi stavek, odločbe o dodelitvi rok za prevzem izdatkov 31. december 2001, to je osem let po tem, ko je bilo prvič mogoče skleniti posojilno pogodbo, je verjetno, da so številne posojilne pogodbe, odobrene do 31. decembra 1999, po 31. decembru 2001 še v veljavi.
91 Prav tako je treba navesti, da člen 7(2) sporazuma določa, da mora končno potrdilo, ki ga mora družba Caixa predložiti Komisiji in rok za katerega je bil prestavljen na 31. december 2001, vsebovati zahtevo za plačilo ostanka in končno potrdilo o stroških, izračunanih na podlagi člena 8(5) sporazuma, to so v obravnavanem primeru subvencije, ki so bile upravičencem dejansko izplačane do 31. decembra 2001 in še nezapadle subvencije – izračunane in osvežene 31. decembra 2001 – obresti na zneske posojil, ki so bila dejansko izplačana.
92 Člen 8(5), četrti pododstavek, sporazuma določa, da mora družba Caixa na dan valute 31. decembra 2001, ko se izteče rok za plačilo, napraviti končni izračun zneska preostalih subvencij ESRR za vsako posojilo, ga osvežiti, konvertirati in z njim bremeniti posebni račun. V skladu s šestim pododstavkom tega odstavka se tako izvršene obremenitve posebnega računa lahko potrdijo Komisiji kot izdatki, ki so bili dejansko opravljeni in plačani iz naslova pomoči ESRR.
93 Člen 8(6) sporazuma določa, da se do 31. decembra 2001 zgolj subvencije, ki so jih upravičenci dejansko prejeli na dni plačila obresti, lahko potrdijo Komisiji kot dejansko nastali izdatki, ki lahko povzročijo novo predplačilo in izplačilo končnega ostanka. V šestih mesecih po 31. decembru 2001 je treba tudi preostale prihodnje subvencije izračunati in osvežiti ter se lahko potrdijo kot plačila, da bi se SGAIA zaključila in bi Komisija izplačala ostanek. Subvencije ESRR morajo tako bremeniti posebni račun.
94 Torej je treba ugotoviti, da določbe člena 8(5) in (6) sporazuma določajo posebno ureditev, v kateri bi bile tudi subvencije obresti, ki jih je treba plačati po 31. decembru 2001, načeloma lahko upravičene iz naslova SGAIA. Te določbe vključujejo na prvem mestu subvencije obresti, ki so jih končni upravičenci dejansko prejeli do 31. decembra 2001, in na drugem mestu subvencije, ki jih je treba plačati po 31. decembru 2001 in ki jih je treba izračunati in osvežiti do 30. junija 2002. Ti postavki morata biti vključeni tudi v končno potrdilo, ki ga mora družba Caixa predložiti Komisiji pred 30. junijem 2002, in morata bremeniti posebni račun.
95 Vendar glede na določbe člena 21(1) Uredbe št. 4253/88 in člena 5 odločbe o dodelitvi ukrepi, ki sta jih v obravnavani zadevi sprejeli družba Caixa in Portugalska republika na podlagi te posebne ureditve, niso zadoščali za izpolnitev pogojev, določenih v teh določbah, tako da subvencij obresti, ki jih je treba plačati po 31. decembru 2001, ni mogoče šteti za izdatke, ki so do tega dne dejansko nastali.
96 V obravnavani zadevi namreč ni sporno, da so bile subvencije, ki jih je treba plačati po 31. decembru 2001, izračunane in osvežene do 30. junija 2002. Prav tako so bile vključene v končno potrdilo, predloženo Komisiji. Vendar glede teh subvencij obresti, kot je družba Caixa priznala na obravnavi, družba Caixa in Portugalska republika nista sprejeli nobenega drugega ukrepa do 31. decembra 2001, da bi izpolnili pogoje, določene v členu 21(1) Uredbe št. 4253/88 in členu 5 odločbe o dodelitvi. Te subvencije obresti zlasti niso bremenile posebnega računa.
97 Torej je Portugalska republika v bistvu subvencije obresti, ki jih je treba plačati po 31. decembru 2001, štela za upravičene izdatke iz naslova SGAIA zgolj na podlagi obstoja finančnih obveznosti, ki so bile posledica posojilnih pogodb, sklenjenih med družbo Caixa in končnimi upravičenci.
98 Vendar, kot je bilo že navedeno v okviru preučitve člena 21(1) Uredbe št. 4253/88, da bi se zadostilo izrazu „dejansko nastali izdatki“, sam obstoj finančnih obveznosti, ki so posledica posojilnih pogodb, sklenjenih med družbo Caixa in končnimi upravičenci, ne zadošča, da bi lahko šteli subvencije obresti, ki jih je treba plačati po 31. decembru 2001, za dejansko nastale izdatke (glej točko 82 zgoraj). Poleg tega iz preučitve člena 5 odločbe o dodelitvi izhaja, da prevzem izdatkov ne zadeva obveznosti družbe Caixa do končnih upravičencev, ki so posledica posojilnih pogodb.
99 Glede tega je treba navesti, da tudi iz člena 8(5), prvi pododstavek, sporazuma izhaja, da zgolj obstoj finančnih obveznosti, ki so posledica posojilnih pogodb, na zadošča za opredelitev subvencij obresti za dejansko nastale izdatke. Ta določba namreč določa le, da mora družba Caixa ob izvršitvi posojilne pogodbe napraviti začasen informativni izračun skupnega zneska subvencij obresti, ki jih je treba dodeliti, te pa ne smejo v nobenem primeru bremeniti posebnega računa niti ne smejo biti potrjene kot dejansko nastali izdatki. Torej sta se stranki sporazuma strinjali, da zgolj finančne obveznosti v zvezi s subvencijami obresti, ki so obstajale pri izvršitvi posojilne pogodbe, ne morejo omogočiti, da bi se še nezapadle subvencije štele za dejansko nastale izdatke.
100 Člen 8(5), šesti pododstavek, sporazuma potrjuje to, kar je bilo ugotovljeno v točkah 98 in 99 zgoraj, saj določa, da morajo plačila iz posebnega računa vsebovati sporočilo, v katerem je naveden med drugim vsak morebiten prenos. Ta določba torej poudarja, da morajo plačila iz posebnega računa temeljiti na prenosih, ki jih upravičujejo. Torej bi obremenitev posebnega računa s subvencijami obresti – ki jih je treba plačati po 31. decembru 2001 – ki do tega dne ni bila opravljena, morala kljub temu temeljiti na prenosu, izvršenem do tega dne. Zgolj obstoj finančnih obveznosti, ki so posledica posojilnih pogodb, tako ne more upravičevati take obremenitve.
101 Poleg tega ugotovitev – da izračun, osvežitev in navedba subvencij obresti, ki jih je treba plačati po 31. decembru 2001, v končnem potrdilu ne zadoščajo za to, da bi se te subvencije štele za dejansko nastale izdatke – ni v nasprotju s členom 8(6) sporazuma. Iz te določbe namreč ne izhaja, da se subvencije obresti, ki jih je treba plačati po 31. decembru 2001, nujno štejejo za plačila. Nasprotno, v skladu s to določbo bi bile te subvencije lahko potrjene kot plačila, kar pa ne izključuje drugih predhodnih pogojev. Ta določba poleg tega določa, da morajo te subvencije bremeniti posebni račun, za kar se na podlagi člena 8(5), peti pododstavek, sporazuma zahtevajo prenosi, ki upravičujejo plačila iz tega računa (glej točko 100 zgoraj).
102 Glede tega je treba navesti tudi, da sporazum v skladu s svojim členom 1(2) za posojilne pogodbe velja samo do 31. decembra 1999 in da se plačila, sprostitve in stroški posojil lahko opravljajo do 31. decembra 2001. Težko bi se štelo, da je pomoč Skupnosti ostala odprta vse do 31. decembra 2007, torej dolgo po prenehanju veljavnosti sporazuma, ki sta ga s soglasjem Portugalske republike sklenili Komisija in družba Caixa, da bi določili podrobna pravila za dodelitev, in po tem, ko je družba Caixa predložila obračun svojih izdatkov (glej v tem smislu zgoraj v točki 82 navedeno sodbo Sviluppo Italia Basilicata proti Komisiji, točka 49).
103 Poleg tega iz sporazuma izhaja, da ta samo izjemoma ureja primere, ki nastopijo po prenehanju njegove veljave in po zaključku SGAIA. Sporazum namreč v členu 8(5), sedmi pododstavek, natančneje določa obveznosti družbe Caixa, namreč da če subvencije ESRR, s katero je bil obremenjen račun in je bila potrjena, upravičenec iz kakršnega koli razloga ne bi uporabil, se bo to knjižilo v dobro posebnega računa, Komisiji pa bo ta znesek vrnjen, „čeprav bo ta sporazum že prenehal veljati, [SGAIA] pa bodo izplačana in zaključena“.
104 Po navedbah Komisije bi alternativni ravnanji, ki sta navedeni v točki 18 obrazložitve izpodbijane odločbe – to je bodisi depozit, na posebni bančni račun, zneska še nezapadlih subvencij obresti, izračunanih in osveženih, ki jih je treba plačati po 31. decembru 2001, bodisi plačilo zneska, enakega subvencijam obresti, ki bi jih bilo treba plačati v prihodnje, končnim upravičencem – omogočili prevzem subvencij obresti, ki jih bo treba plačati po 31. decembru 2001.
105 Glede tega je treba navesti, da Splošnemu sodišču ni treba odločati o tem, ali sta ti alternativni ravnanji zadostni, saj je iz zgornjih navedb razvidno, da ukrepi, ki sta jih sprejeli Portugalska republika in družba Caixa, ne zadostujejo za izpolnitev pogojev, določenih v členu 21(1) Uredbe št. 4253/88 in členu 5 odločbe o dodelitvi.
106 Nazadnje je treba navesti, da to, da Komisija med izvajanjem te pomoči ni opozorila na nepravilnosti, ki so navedene v izpodbijani odločbi – če se domneva, da jih je opazila – ne vpliva na zakonitost izpodbijane odločbe, čeprav mora Komisija glede na sistem partnerstva, na katerem temelji ureditev, določena z Uredbo št. 4253/88, opozoriti pristojne organe, če odkrije nepravilnosti (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 25. marca 2010 v zadevi Sviluppo Italia Basilicata proti Komisiji, C‑414/08 P, še neobjavljena v ZOdl., točki 102 in 103).
107 Glede na vse navedeno je treba prvi del tega tožbenega razloga zavrniti.
Drugi del: arbitražna klavzula iz sporazum
– Trditve strank
108 Portugalska republika poudarja, da bi morala Komisija – ko je očitala družbi Caixa, da je ta storila nepravilnosti glede izvajanja sporazuma – uporabiti arbitražno klavzulo iz sporazuma, na podlagi katere je treba v skladu s členom 238 ES spore predložiti Sodišču.
109 Portugalska republika v repliki dodaja, da navedbe, da ni stranka sporazuma, ni mogoče sprejeti, ker je treba določbe sporazuma potrditi s soglasjem države članice v okviru partnerstva.
110 To, da je Komisija izključila dejanske izdatke glede nezapadlih obresti, ne da bi uveljavljala kršitev sporazuma, je privedlo do spora, ki se nanaša na razlago ustreznih določb.
111 Komisija oporeka argumentaciji Portugalske republike.
– Presoja Splošnega sodišča
112 Navesti je treba, da ugotovitve Portugalske republike temeljijo na arbitražni klavzuli, določeni v členu 18 sporazuma, ki sta ga s soglasjem Portugalske republike sklenili družba Caixa in Komisija.
113 Drugi stavek tega člena določa, da se stranki sporazuma zavezujeta, da bosta sodišču Skupnosti v skladu s členom 238 ES predložili vsako pritožbo ali spor med njima v zvezi z veljavnostjo, razlago ali izvrševanjem sporazuma (glej točko 25 zgoraj).
114 Najprej je treba ugotoviti, da iz besedila te določbe izhaja, da se mora pritožba ali spor, ki spada na področje uporabe navedene določbe, nanašati na družbo Caixa in Komisijo, saj sta ti stranki sporazuma. Ker Portugalska republika ni stranka sporazuma, ne more uveljavljati tega, da Komisija spora ni predložila sodišču Skupnosti v skladu z arbitražno klavzulo.
115 Poleg tega ta spor ne spada na področje uporabe arbitražne klavzule. Kot je razvidno iz členov 20(1) in 21(1) Uredbe št. 4253/88, se plačilo finančne pomoči opravi v skladu s proračunskimi obveznostmi, določenimi na podlagi odločbe, s katero je bilo odobreno zadevno dejanje. Ker je torej znesek zadevne pomoči odvisen od odločbe o dodelitvi, je treba ugotoviti, da sporazum, ki določa nekatera podrobna pravila za uporabo tega zneska v skladu s členom 6(2) Uredbe št. 4254/88, ne more omogočiti nastanka finančne obveznosti Skupnosti (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 27. junija 2007 v zadevi Nuova Gela Sviluppo proti Komisiji, T‑65/04, neobjavljena v ZOdl., točki 104 in 105).
116 Glede na zgornje navedbe je treba zavrniti drugi del tega tožbenega razloga in zato cel drugi tožbeni razlog, torej tožbo v celoti.
Stroški
117 V skladu s členom 87(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker Portugalska republika ni uspela, se ji v skladu s predlogom Komisije naloži plačilo njenih stroškov in stroškov Komisije.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (osmi senat)
razsodilo:
1. Tožba se zavrne.
2. Portugalski republiki se naloži plačilo njenih stroškov in stroškov, ki jih je priglasila Evropska komisija.
Martins Ribeiro | Papasavvas | Dittrich |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 3. marca 2011.
Podpisi