Tožba, vložena 15. decembra 2006 - Tomkins proti Komisiji
(Zadeva T-382/06)
Jezik postopka: angleščina
Stranki
Tožeča stranka: Tomkins plc (London, Združeno kraljestvo) (zastopnika: T. Soames in S. Jordan, solicitors)
Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti
Predlogi tožeče stranke
člen 1 Odločbe Komisije z dne 20. septembra 2006 (zadeva COMP/F-1/38.121 - Fitingi - C(2006) 4180 konč.) v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 Pogodbe o ES in člena 53 Sporazuma EGP naj se v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko razglasi za ničnega; ali podredno
člen 2(h) izpodbijane odločbe, naj se spremeni tako da se globa, naložena tožeči stranki in družbi Pegler zmanjša; in
Komisiji naj se naloži plačilo stroškov postopka.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka predlaga, naj se Odločbo Komisije C(2006) 4180 konč. z dne 20. septembra 2006 v zadevi COMP/F-1/38.121 - Fitingi, s katero je Komisija ugotovila, da je tožeča stranka solidarno z družbo Pegler Ltd odgovorna za kršitev člena 81 ES v okviru industrije bakrenih fitingov od 31. decembra 1988 do 22. marca 2001, delno razglasi za nično, in s katero ji je bilo naloženo plačilo globe 5.25 milijona evrov. Tožeča stranka podredno predlaga naj se člen 2(h) izpodbijane odločbe spremeni.
Tožeča stranka zatrjuje, da je Komisija kršila člen 230 ES zaradi naslednjih razlogov:
Prvič, Komisija je domnevno kršila pravila o odgovornosti matičnih družb za ravnanja svojih hčerihskih družb s tem, da je tožečo stranko štela za solidarno odgovorno za ravnanje družbe Pegler, ene izmed nekdanjih hčerinskih družb tožeče stranke. V tem smislu tožeča stranka zatrjuje, da je Komisija očitno zmotno uporabila pravo s tem, da je nepravilno navedla pravno podlago za odgovornost matične družbe in da je nepravilno uporabila test odgovornosti delničarjev, ki ga glede tega dejanskega stanja ne bi smela uporabiti. Nadalje, tožeča stranka zatrjuje, da je Komisija storila napako s tem, da se je sklicevala na zatrjevan obseg poslovanja tožeče stranke v gradbenem sektorju, ki naj bi bil upošteven glede vprašanja ali je bila tožeča stranka samo finančni investitor, ki je operativno odgovornost na lokalni ravni poslovanja prenesla na družbo Pelger. Nadalje navaja, da naj bi bila kršena domneva nedolžnosti s tem, da je Komisija v tem primeru dokazno breme glede odgovornosti delničarjev prevalila na delničarje.
Drugič, tožeča stranka zatrjuje, da je Komisija nepravilno ugotovila dejansko stanje in ni uspela v pravno zadostni meri dokazati odločilnega vpliva tožeče stranke na poslovno ravnanje družbe Pelger. V skladu s trditvami tožeče stranke dejstva ne dokazujejo odgovornosti tožeče stranke niti na podlagi a) pravilne pravne podlage, ki je Komisija ni uporabila ali jo je uporabila napačno, niti na podlagi b) nepravilne pravne podlage, ki jo je navedla Komisija.
Tretjič, tožeča stranka zatrjuje, da Komisija ni ustrezno navedla zakaj dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka, niso bili zadostni za ovrženje domneve odločilnega vpliva.
Četrtič, tožeča stranka trdi, da je Komisija pri povečanju globe za doseganje odvračalnega učinka uporabila napačen standard in ni pravilno presodila dokazov za izračun trajanja sodelovanja družbe Pegler pri usklajenem ravnanju, zaradi česar je prišla do neutemeljene in netočne določitve trajanja kršitve.
____________