SODBA SODIŠČA (tretji senat)
z dne 19. aprila 2012(*)
„Direktiva 2008/7/ES – Posredni davki na zbiranje kapitala – Člena 5(1)(c) in 6(1)(e) – Področje uporabe – Letna dajatev, plačana lokalnim zbornicam za trgovino, industrijo, obrtništvo in kmetijstvo“
V zadevi C‑443/09,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES in člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Tribunale di Cosenza (Italija) z odločbama z dne 5. novembra 2009 in z dne 13. septembra 2010, ki sta prispeli na Sodišče 13. novembra 2009 in 20. septembra 2010, v postopku
Camera di Commercio, Industria, Artigianato e Agricoltura (CCIAA) di Cosenza
proti
Grillo Star Srl, v stečaju,
SODIŠČE (tretji senat),
v sestavi K. Lenaerts, predsednik senata, J. Malenovský, sodnik, R. Silva de Lapuerta, sodnica, G. Arestis in D. Šváby (poročevalec), sodnika,
generalna pravobranilka: J. Kokott,
sodna tajnica: K. Sztranc-Sławiczek, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 20. oktobra 2011,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za Camera di Commercio Industria, Artigianato e Agricoltura (CCIAA) di Cosenza O. Morcavallo in F. Sciaudone, odvetnika,
– za Grillo Star Srl R. Mastroianni, odvetnik,
– za italijansko vlado G. Palmieri, zastopnica, skupaj s S. Fiorentinom, avvocato dello Stato,
– za nemško vlado N. Graf Vitzthum, zastopnik,
– za avstrijsko vlado C. Pesendorfer, zastopnica,
– za Evropsko komisijo A. Aresu in M. Afonso, zastopnika,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 12. januarja 2012
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 5(1)(c) in 6(1)(e) Direktive Sveta 2008/7/ES z dne 12. februarja 2008 o posrednih davkih na zbiranje kapitala (UL L 46, str. 11).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru postopka ugotavljanja obveznosti družbe v stečaju Grillo Star Srl (v nadaljevanju: Grillo Star), ki ga vodi senat, pristojen za vodenje stečajnih postopkov pri Tribunale di Cosenza, ki odloča o potrditvi prijave terjatve Camera di Commercio, Industria, Artigianato e Agricoltura di Cosenza (v nadaljevanju: CCIAA di Cosenza) do družbe Grillo Star, ker ta za leto 2009 ni plačala letne dajatve, ki jo dolgujejo vsa podjetja, vpisana ali navedena v poslovnem registru (v nadaljevanju: letna dajatev).
Pravni okvir
Pravo Unije
3 Člen 2 Direktive 2008/7 z naslovom „Kapitalska družba“ določa:
„1. Za namene te direktive ‚kapitalska družba‘ pomeni:
(a) katero koli družbo, ki ustreza eni izmed oblik, naštetih v Prilogi I;
(b) katero koli družbo, združenje ali pravno osebo z deleži v kapitalu ali sredstvih, s katerimi se lahko trguje na borzi;
(c) katero koli družbo, združenje ali pravno osebo, ki posluje zaradi pridobivanja dobička, katere člani imajo pravico ravnanja s svojimi deleži v korist tretjih oseb brez poprejšnjega dovoljenja in odgovarjajo za dolgove te družbe, združenja ali pravne osebe samo v višini svojih deležev.
2. Za namene te direktive se katera koli druga družba, združenje ali pravna oseba, ki posluje zaradi pridobivanja dobička, šteje za kapitalsko družbo.“
4 Člen 5(1) navedene direktive določa:
„Države članice kapitalskih družb ne zavežejo nobeni obliki posrednega davka v zvezi z:
[…]
(c) registracijo ali katero koli drugo formalnostjo, ki ji je kapitalska družba, ki posluje zaradi pridobivanja dobička, lahko zavezana pred začetkom poslovanja zaradi svoje pravne oblike;“
[…]“
5 Člen 6(1) te direktive določa:
„Ne glede na člen 5 lahko države članice obračunajo naslednje dajatve in davke:
[…]
(e) dajatve v obliki pristojbin in taks
[…]“
Nacionalna ureditev
6 Nacionalni predpisi, ki se uporabljajo za spor o glavni stvari, v različici pred spremembo, uvedeno s členom 1(19) zakonske uredbe št. 23 o preureditvi ureditve zbornic za trgovino, industrijo, obrtništvo in kmetijstvo na podlagi člena 53 zakona št. 99 z dne 23. julija 2009 (decreto legislativo n. 23 – Riforma dell’ordinamento relativo alle camere di commercio, industria, artigianato e agricoltura, in attuazione dell’articolo 53 della legge 23 luglio 2009, n. 99) z dne 15. februarja 2010 (GURI št. 46 z dne 25. februarja 2010, str. 1), ki je začela veljati 12. marca 2010, so navedeni spodaj.
Civilni zakonik
7 S členom 2188(1) italijanskega civilnega zakonika (v nadaljevanju: civilni zakonik) je bil uveden poslovni register, v katerega se morajo v skladu s členom 2195 tega zakonika vpisati vsa industrijska, trgovska in finančna podjetja, ki poslujejo bodisi samostojno bodisi v združenju, in natančneje v skladu s členom 2200 istega zakonika družbe in zadruge, tudi če ne opravljajo poslovne dejavnosti.
Zakon št. 580/1993 in predpisi za njegovo izvedbo
8 Člen 8(1) in (2) zakona št. 580 o preureditvi zbornic za trgovino, industrijo, obrtništvo in kmetijstvo (legge n. 580 – Recante Riordinamento delle camere di commercio, industria, artigianato e agricoltura) z dne 29. decembra 1993 (redna priloga h GURI št. 7 z dne 11. januarja 1994, v nadaljevanju: zakon št. 580/1993) določa, da poslovni register vodijo zbornice za trgovino, industrijo, obrtništvo in kmetijstvo.
9 Člen 18, od (3) do (5), zakona št. 580/1993 določa način izračunavanja letne dajatve.
10 V odloku ministra za gospodarski razvoj o določitvi zneskov letne dajatve, ki jo dolgujejo podjetja trgovinskim zbornicam za leto 2009 (decreto del ministro dello Sviluppo economico – Determinazione delle misure del diritto annuale dovuto per l’anno 2009, dalle imprese alle camere di commercio) z dne 30. aprila 2009 (GURI št. 114 z dne 19. maja 2009, str. 37) je za leto iz postopka v glavni stvari določen znesek letne dajatve. Ta dajatev je določena v pavšalnem znesku 200 EUR za podjetja z letnim prometom do 100.000 EUR, nad tem zneskom pa je izračunana po stopnjah v odstotkih od prometa zadevnega podjetja.
Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje
11 Stečajni senat pri Tribunale di Cosenza je s sodbo z dne 29. aprila 2009 v skladu s členom 93 italijanskega zakona o stečaju objavil oklic o začetku stečajnega postopka proti družbi Grillo Star in začetek postopka prijave terjatev upnikov.
12 V okviru tega postopka je CCIAA di Cosenza 4. junija 2009 zahtevala, naj se med terjatve do stečajne mase družbe Grillo Star prijavi terjatev v znesku 200 EUR, povečanem za 113,39 EUR, iz naslova letne dajatve, dolgovane za leto 2009.
13 Senat, pristojen za vodenje stečajnih postopkov pri Tribunale di Cosenza, ki mora potrditi prijavo te terjatve do stečajne mase družbe Grillo Star, dvomi o skladnosti italijanske ureditve glede določitve letne dajatve z Direktivo 2008/7.
14 V zvezi s tem navaja sodno prakso Sodišča, zlasti sodbe z dne 20. aprila 1993 v združenih zadevah Ponente Carni in Cispadana Costruzioni (C‑71/91 in C‑178/91, Recueil, str. I‑1915); z dne 2. decembra 1997 v zadevi Fantask in drugi (C‑188/95, Recueil, str. I‑6783) in z dne 10. septembra 2002 v združenih zadevah Prisco in CASER (C‑216/99 in C‑222/99, Recueil, str. I‑6761), v katerih so opredeljene dajatve v obliki pristojbin ali taks, ki jih države članice lahko naložijo na podlagi izjeme iz člena 12(1)(e) Direktive Sveta z dne 17. julija 1969 o posrednih davkih na zbiranje kapitala (69/335/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 11), ki je v bistvu povzeta v členu 6(1)(e) Direktive 2008/7. Navedeni senat meni, da letna dajatev ni taka dajatev, ker njen izračun ni povezan s stroškom storitev za podjetja v zvezi z vodenjem njihovega vpisa v register, ki ga vodijo zbornice za trgovino, industrijo, obrtništvo in kmetijstvo.
15 V teh okoliščinah je senat, pristojen za vodenje stečajnih postopkov pri Tribunale di Cosenza prekinil odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložil ta vprašanja:
„1. Ali so merila za določitev letne dajatve iz člena 18(b) italijanskega zakona [št. 580/1993], kot so določena v odstavkih od 3 do 6 tega člena, v nasprotju z Direktivo [2008/7], ker ni mogoče šteti, da gre za izjemo iz člena 6[1](e) te direktive?
2. Zlasti:
– Ali je letna dajatev, za katere določitev se upoštevajo potrebe, ki so nujne za opravljanje storitev, ki jih mora zagotavljati sistem trgovskih zbornic na celotnem nacionalnem ozemlju, dajatev v obliki pristojbin ali taks?
– Ali določitev ‚izravnalnega sklada‘, katerega namen je zagotovitev enotnosti opravljanja na celotnem nacionalnem ozemlju vseh upravnih nalog, z zakonom podeljenih trgovski zbornici, pomeni, da letna dajatev ni v obliki pristojbine ali takse?
– Ali je možnost, ki jo imajo posamezne trgovske zbornice, da znesek letne dajatve povečajo za največ 20 % zaradi sofinanciranja pobud, katerih namen je povečanje proizvodnje in izboljšanje ekonomskih razmer v okrožju, ki spada v njihovo pristojnost, v skladu z obliko pristojbine ali takse te dajatve?
– Ali nejasnost načinov določitve potrebe v zvezi z vodenjem in posodobitvijo vpisov in opomb v poslovni register s strani trgovskih zbornic nasprotuje ugotovitvi, da je letna dajatev v obliki pristojbine ali takse?
– Ali je določitev pavšalne letne dajatve, kadar ni nobene določbe v zvezi z ‚rednim‘ preverjanjem njene skladnosti s povprečnimi stroški storitev, združljiva z obliko pristojbine ali takse te dajatve?“
16 V zvezi z uporabo člena 5(1)(c) Direktive 2008/7 za letno dajatev je želel senat, pristojen za vodenje stečajnih postopkov pri Tribunale di Cosenza, predložitveno odločbo z dne 5. novembra 2009 dopolniti s tema vprašanjema:
„1. Ali je obveznost kapitalske družbe, ki ne opravlja nobene dejavnosti – in take dejavnosti nikoli ni opravljala – in je torej ,nedejavna‘, da plača dajatev za registracijo družbe, v nasprotju z [Direktivo 2008/7]?
2. Ali sta konstitutivna narava vpisa v poslovni register, ki je v italijanskem nacionalnem pravnem redu nujen za pridobitev pravne osebnosti kapitalskih družb, in torej plačilo s tem povezane ‚letne dajatve‘ v nasprotju z [Direktivo 2008/7]?“
17 Po tej dopolnilni predložitveni odločbi je bil s sklepom predsednika Sodišča z dne 20. oktobra 2010 ponovno odprt pisni postopek.
Pristojnost Sodišča
18 CCIAA di Cosenza v bistvu trdi, da Sodišče ni pristojno za odgovor na obravnavana predloga za sprejetje predhodne odločbe, ker naj senata, pristojnega za vodenje stečajnih postopkov pri Tribunale di Cosenza, ne bi bilo mogoče šteti za „sodišče“ v smislu člena 267 PDEU. V zvezi s tem trdi, da ob koncu postopka pred tem senatom ne bo izdana sodna odločba. V tem smislu meni, da ta senat v bistvu opravlja funkcijo nadzora in spremljanja zakonitosti postopka ugotavljanja obveznosti, tako da prijave terjatev v celoti ali delno potrdi, zavrne ali razglasi za nedopustne. Trdi še, da v postopku pred tem senatom veljajo številne omejitve načela kontradiktornosti.
19 Družba Grillo Star nasprotno trdi, da je postopek pred pristojnim senatom sodni postopek, ker mora ta na podlagi italijanske zakonodaje sprejeti obrazložene odločbe glede vsake prijave terjatve do stečajne mase in da so te odločbe, če zoper njih ni vložena pritožba, pravnomočne in za stranke zavezujoče. Navaja tudi, da se odločba tega senata sprejme po obravnavi, na katero so stranke povabljene in imajo pravico sodelovati na njej.
20 Glede tega je treba navesti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča pri presoji vprašanja, ali je predložitveni organ „sodišče“ v smislu člena 267 PDEU, ki je izključno vprašanje prava Unije, Sodišče upošteva vse elemente, kot so zakonska podlaga organa, njegova stalnost, obveznost njegove sodne pristojnosti, kontradiktornost postopka, njegova uporaba pravnih pravil in njegova neodvisnost (glej sodbo z dne 14. junija 2011 v zadevi Miles in drugi, C‑196/09, ZOdl., str. I‑5105, točka 37 in navedena sodna praksa).
21 Poleg tega lahko nacionalna sodišča sprožijo postopek pred Sodiščem le, če pred njimi poteka spor in če odločajo v postopku, ob koncu katerega bo izdana sodna odločba (sklep z dne 24. marca 2011 v zadevi Bengtsson, C‑344/09, točka 18 in navedena sodna praksa).
22 Če torej predložitveni organ ravna v vlogi upravnega organa, ne da bi bil hkrati pozvan odločati o sporu v smislu sodne prakse Sodišča, ni mogoče šteti, da opravlja sodno funkcijo (zgoraj navedeni sklep Bengtsson, točka 19 in navedena sodna praksa).
23 V obravnavani zadevi je iz navedb, ki jih je podala CCIAA di Cosenza in ki jih je potrdila družba Grillo Star, razvidno, da mora senat, pristojen za vodenje stečajnih postopkov, na podlagi popisa obveznosti, ki ga pripravi stečajni upravitelj družbe v stečaju, na predlog upnikov ugotoviti terjatve do stečajne mase. Iz zakona o stečaju je razvidno tudi, da lahko stečajni upravitelj in druge zainteresirane osebe pred tem senatom izpodbijajo terjatev, ki jo pri njem prijavi upnik. Nazadnje je treba poudariti, da ima, če ni vložen ugovor, odločitev navedenega senata o zavrnitvi vpisa terjatve do stečajne mase zavezujoče pravne učinke.
24 Poleg tega, kot navaja generalna pravobranilka v točki 19 sklepnih predlogov, imajo stečajni upravitelj in upniki možnost, da pri senatu, pristojnem za vodenje stečajnih postopkov, predložijo pisna stališča in podajo ustne navedbe.
25 Ob upoštevanju vseh navedenih elementov ni mogoče utemeljeno trditi, da senat, pristojen za vodenje stečajnih postopkov pri Tribunale di Cosenza, ni pozvan, da v smislu prava Unije izda sodno odločbo za rešitev spora v okviru kontradiktornega postopka.
26 V teh okoliščinah je Sodišče pristojno, da odgovori na vprašanja predložitvenega sodišča.
Vprašanja za predhodno odločanje
27 Predložitveno sodišče z vprašanji, ki jih je treba preučiti skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba Direktivo 2008/7, zlasti njena člena 5(1)(c) in 6(1)(e), razlagati tako, da nasprotujeta naložitvi letne dajatve, kot je ta v postopku v glavni stvari, ki jo morajo italijanskim zbornicam za trgovino, industrijo, obrtništvo in kmetijstvo plačati vsa podjetja, ki so vpisana ali navedena v registru, ki ga vodijo te zbornice.
28 Najprej je treba opozoriti, da je Sodišče že imelo priložnost pojasniti, da člen 12 Direktive 69/335, katerega besedilo je bilo identično besedilu člena 6 Direktive 2008/7, pomeni odstopanje od načelne prepovedi nalaganja davkov z enakimi značilnostmi, kot jih ima davek na kapital, določene v členu 10 Direktive 69/335, ki je v bistvu povzet v členu 5(1) Direktive 2008/7 (glej v tem smislu zlasti zgoraj navedeno sodbo Fantask in drugi, točka 20).
29 Torej je treba najprej preveriti, ali letna dajatev, kot je ta v postopku v glavni stvari, ustreza kateremu od davkov, ki je prepovedan s členom 5(1) Direktive 2008/7.
30 Navedeni člen med drugim v odstavku 1(c) prepoveduje vsakršne posredne davke v zvezi z registracijo ali katero koli drugo formalnostjo, ki ji je kapitalska družba, ki posluje zaradi pridobivanja dobička, lahko zavezana pred začetkom poslovanja zaradi svoje pravne oblike.
31 To prepoved utemeljuje dejstvo, da čeprav ti davki niso obračunani za vložke v družbo, pa so kljub temu obračunani zaradi formalnosti v zvezi s pravno obliko družbe, torej zaradi sredstva, ki se uporabi za zbiranje kapitala, tako da bi njihova ohranitev lahko ogrozila cilje, ki jim sledi Direktiva 2008/7 (glej v tem smislu sodbo z dne 28. junija 2007 v zadevi Albert Reiss Beteiligungsgesellschaft, C‑466/03, ZOdl., str. I‑5357, točka 50 in navedena sodna praksa).
32 Člen 5(1)(c) Direktive 2008/7 je načeloma treba razlagati široko, tako da se ne nanaša le na formalne postopke, ki so predhodni opravljanju dejavnosti kapitalske družbe, ampak tudi na formalnosti, ki so pogoj za nadaljevanje poslovanja take družbe (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Albert Reiss Beteiligungsgesellschaft, točka 51 in navedena sodna praksa).
33 Vendar iz sodne prakse Sodišča izhaja, da ta člen ne prepoveduje davka, ki se dolguje letno zaradi registracije podjetja pri trgovinski in industrijski zbornici, ker obdavčljivi dogodek za ta davek ni registracija družbe ali pravne osebe, ki je lastnica podjetja, ampak registracija samega podjetja, da je tako obdavčenje neodvisno od pravne oblike subjekta, ki je lastnik podjetja, in da torej ni povezano s formalnostmi, katerim so kapitalske družbe lahko zavezane zaradi njihove pravne oblike (glej v tem smislu sodbo z dne 11. junija 1996 v zadevi Denkavit Internationaal in drugi, C‑2/94, Recueil, str. I‑2827, točke od 24 do 26).
34 Ni sporno, da obdavčljivi dogodek za letno dajatev, kot je ta v postopku v glavni stvari, v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo ni registracija družbe ali pravne osebe, ki je lastnica podjetja, ampak registracija samega podjetja. Gre za dajatev, h kateri so na podlagi svojega prometa zavezani vsi subjekti, ki opravljajo pridobitno dejavnost.
35 Taka dajatev, kot je potrdila družba Grillo Star na obravnavi, ni odvisna od pravne oblike subjekta, ki je lastnik podjetja, saj so k njenemu plačilu zavezana tako podjetja v obliki kapitalskih družb v smislu člena 2 Direktive 2008/7 kot tudi podjetja v drugi pravni obliki in zlasti tista podjetja, ki jih imajo v lasti ali jih samostojno upravljajo fizične osebe (glej po analogiji zgoraj navedeno sodbo Denkavit Internationaal in drugi, točka 25).
36 Poleg tega, in kot pravilno menita italijanska vlada in Evropska komisija, sorazmernost letne dajatve s prometom zadevnega podjetja izključuje, da bi njeno plačilo pomenilo formalnost, ki bi bila dražja za podjetje, ki prevzame pravno obliko kapitalske družbe, kot za podjetje, ustanovljeno v skladu z drugo pravno obliko.
37 Tako je jasno, da letna dajatev, kot je ta v postopku v glavni stvari, ni povezana s formalnostmi, katerim so kapitalske družbe lahko zavezane zaradi svoje pravne oblike.
38 Okoliščina, ki jo navaja predložitveno sodišče, da ima vpis kapitalskih družb v poslovni register za kapitalske družbe v smislu zadevnega nacionalnega prava in v nasprotju z drugimi podjetji konstitutiven učinek, ne more omajati ugotovitve iz prejšnje točke. Čeprav je namreč vpis v ta register in plačilo letne dajatve v zvezi z njim pogoj za pravni obstoj kapitalskih družb, ta element sam zase ne more spreminjati obdavčljivega dogodka za to letno dajatev, kot je opredeljen v točki 34 te sodbe, tako da bi bila ta spremenjena v dajatev, ki je dolgovana zaradi registracije kapitalske družbe, ki je lastnica podjetja (glej po analogiji zgoraj navedeno sodbo Denkavit Internationaal in drugi, točka 28). Poleg tega ni sporno, da neplačilo te dajatve s strani kapitalske družbe ne povzroči njenega izbrisa iz poslovnega registra.
39 Prav tako ni upoštevno dejstvo, na katerega se sklicuje CCIAA di Cosenza, da je plačilo letne dajatve, kot je ta v postopku v glavni stvari, kapitalski družbi, kakršna je Grillo Star, naloženo tudi za obdobje, ko ne opravlja nobene dejanske gospodarske dejavnosti. V skladu z nacionalnim pravom iz postopka v glavni stvari je namreč obveznost kapitalskih družb za plačilo letne dajatve utemeljena z domnevo, da je vsaka kapitalska družba načeloma lastnica podjetja. V zvezi s tem je Sodišče priznalo, prvič, da je opredelitev pojma podjetja na področju, kot je to, ki je zajeto z Direktivo 2008/7, v pristojnosti nacionalnega zakonodajalca (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Denkavit Internationaal in drugi, točka 31), in drugič, da ta domneva ne vpliva na ugotovitev, da je obdavčljivi dogodek za davek, kakršen je letna dajatev – kot je opozorjeno v točki 34 te sodbe – registracija samega podjetja, ne glede na njegovo pravno obliko (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Denkavit Internationaal in drugi, točka 29).
40 Poleg tega je iz spisa, ki ga ima na voljo Sodišče, razvidno, da družbe, kakršna je Grillo Star, ki je izvedla vsaj pripravljalne dejavnosti za opravljanje hotelskih storitev, zlasti z nakupom zemljišč, nikakor ni mogoče obravnavati kot „slamnato družbo“ v smislu točke 29 zgoraj navedene sodbe Denkavit Internationaal in drugi, torej kot družbo, ki je brez sredstev in ki torej ne opravlja več nobene dejavnosti.
41 V teh okoliščinah je treba torej ugotoviti, da letna dajatev, kot je ta v postopku v glavni stvari, ni prepovedan davek v smislu člena 5(1)(c) Direktive 2008/7.
42 Zato ni treba preučiti, ali se za to dajatev uporablja odstopanje od navedenega člena, ki ga določa člen 6(1)(e) Direktive 2008/7.
43 Zato je treba na postavljena vprašanja odgovoriti, da je treba člen 5(1)(c) Direktive 2008/7 razlagati tako, da ne nasprotuje dajatvi, kot je ta v postopku v glavni stvari, ki jo letno dolgujejo vsa podjetja zaradi njihovega vpisa v poslovni register, čeprav ima tak vpis za kapitalske družbe konstitutivni učinek in to dajatev te družbe dolgujejo tudi za obdobje, v katerem opravljajo zgolj pripravljalne dejavnosti za obratovanje podjetja.
Stroški
44 Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo:
Člen 5(1)(c) Direktive Sveta 2008/7/ES z dne 12. februarja 2008 o posrednih davkih na zbiranje kapitala je treba razlagati tako, da ne nasprotuje dajatvi, kot je ta v postopku v glavni stvari, ki jo letno dolgujejo vsa podjetja zaradi njihovega vpisa v poslovni register, čeprav ima tak vpis za kapitalske družbe konstitutivni učinek in to dajatev te družbe dolgujejo tudi za obdobje, v katerem opravljajo zgolj pripravljalne dejavnosti za obratovanje podjetja.
Podpisi