Zadeva C‑473/10

Evropska komisija

proti

Madžarski

„Neizpolnitev obveznosti države – Razvoj železnic Skupnosti – Dodeljevanje železniških infrastrukturnih zmogljivosti – Naložitev uporabnin za uporabo železniške infrastrukture – Direktivi 91/440/EGS in 2001/14/ES – Nepopoln prenos“

Povzetek – Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 28. februarja 2013

1.        Promet – Skupna politika – Razvoj železnic Skupnosti – Ločitev med upravljanjem železniške infrastrukture in dejavnostjo prevoza – Odločilne funkcije, ki morajo biti zaupane neodvisnemu organu – Pojem – Upravljanje železniškega prometa – Izključitev – Sprejetje ukrepov za ponovno vzpostavitev normalnih razmer v prometu v primeru motnje ali nevarnosti – Izključitev

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/14, člena 14(2) in 29; Direktiva Sveta 91/440, člen 6(3) in Priloga II)

2.        Promet – Skupna politika – Razvoj železnic Skupnosti – Ločitev med upravljanjem železniške infrastrukture in dejavnostjo prevoza – Odločilne funkcije, ki morajo biti zaupane neodvisnemu organu – Pojem – Določitev uporabnin za uporabo infrastrukture – Vključitev – Pobiranje uporabnin – Izključitev

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/14, člen 4(2); Direktiva Sveta 91/440, člen 6(3) in Priloga II)

3.        Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti – Preizkus utemeljenosti, ki ga opravi Sodišče – Upoštevni položaj – Stanje po izteku roka, določenega v obrazloženem mnenju

(člen 258 PDEU; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/14, člena 6(1) in (2), in 7(3))

1.        Upravljanja prometa ni mogoče obravnavati kot odločilno funkcijo, ki jo morajo države članice zaupati subjektom, ki sami ne zagotavljajo prevoznih storitev v železniškem prometu, na podlagi člena 6(3) Direktive 91/440 o razvoju železnic Skupnosti.

Čeprav je v Prilogi II k Direktivi 91/440 kot odločilna funkcija, ki jo mora opravljati neodvisen organ, našteto odločanje o dodeljevanju vlakovnih poti, v njej ni nikjer omenjeno upravljanje prometa. V zvezi s tem upravljanje prometa na prvi pogled ne vključuje sprejemanja odločitev glede dodeljevanja vlakovnih poti, temveč vključuje dejavnosti, ki spadajo k upravljanju infrastrukture, in pomeni izvajanje ali izvrševanje odločitev o dodelitvi vlakovnih poti. Upravljanje železniškega prometa je dejavnost, katere namen je zagotoviti učinkovito in varno uresničevanje pravice do uporabe zmogljivosti v obliki vlakovnih poti.

Poleg tega ukrepov, sprejetih na podlagi člena 29 Direktive 2001/14 o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti in naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture v primeru motnje prometa ali nevarnosti, zato ni mogoče šteti za ukrepe, ki se neposredno nanašajo na odločilno funkcijo dodeljevanja zmogljivosti ali dodeljevanja vlakovnih poti v smislu člena 14(2) te direktive, ker se ta določba nanaša na posebne in nujne ukrepe, ki jih je treba sprejeti, da bi se iz varnostnih razlogov vzpostavile normalne razmere za promet, v nasprotju z drugimi določbami poglavja III, ki se nanašajo na določitev voznega reda in ad hoc dodeljevanje posameznih vlakovnih poti. Zato sprejetje takih ukrepov spada v okvir upravljanja prometa in zanj ne velja zahteva neodvisnosti, tako da je mogoče to funkcijo prenesti na upravljavca infrastrukture, ki je tudi prevozno podjetje.

(Glej točke 45, 46, 51, 54, 55, 59, 60 in 63.)

2.        Iz člena 6(3) Direktive 91/440 o razvoju železnic Skupnosti v povezavi s Prilogo II k tej direktivi in člena 4(2) Direktive 2001/14 o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti in naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture izhaja, da je obračunavanje uporabnin odločilna funkcija za zagotovitev pravičnega in enakopravnega dostopa do infrastrukture, ki jo mora opravljati organ za zaračunavanje uporabnin, ki je pravno, organizacijsko ali pri odločanju neodvisen od prevoznikov v železniškem prometu. Prevoznik v železniškem prometu, ki deluje kot upravljavec infrastrukture, je na podlagi teh določb lahko pristojen le za pobiranje uporabnin.

Direktiva 2001/14 z uporabo izraza „obračunavanje“ namreč določa, da je za ureditev zaračunavanja uporabnin pristojen upravljavec infrastrukture, ki je neodvisen od prevoznikov v železniškem prometu. Obračunavanje uporabnin pomeni, da mora imeti ta upravljavec polje proste presoje, ki mu omogoča vsaj odločitve, v okviru katerih opravi izbiro in presojo glede dejavnikov in meril, na podlagi katerih se opravi izračun. Ta funkcija se torej ne šteje za odločilno za zagotovitev pravičnega in enakopravnega dostopa do infrastrukture. Ta pojem pobiranja je treba kot izjemo od splošnega pravila neodvisnosti tega upravljavca obravnavati ozko.

(Glej točke 76, 79 in 82.)

3.        Glej besedilo odločbe.

(Glej točke 96, 97 in 105.)