Tožba, vložena 18. avgusta 2017 – Evropska komisija / Republika Slovenija
(Zadeva C-506/17)
Jezik postopka: slovenščina
Stranki
Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: E. Sanfrutos Cano, M. Žebre)
Tožena stranka: Republika Slovenija
Predlogi tožeče stranke
Sodišče naj ugotovi, da Republika Slovenija s tem, da v primeru vsakega od naslednjih odlagališč: Dragonja, Dvori, Rakek – Pretržje, Bukovžlak – Cinkarna, Suhadole, Lokovica, Mislinjska Dobrava, Izola, Mozelj, Dolga Poljana, Dolga vas, Jelšane, Volče, Stara gora, Stara vas, Dogoše, Mala gora, Tuncovec – steklarna, Tuncovec – OKP, in Bočna – Podhom, ni sprejela, v skladu s členom 7(g) in členom 13 Direktive 1999/31/ES, potrebnih ukrepov za čimprejšnje zaprtje odlagališč, ki jim v skladu s členom 8 ni bilo izdano dovoljenje za nadaljnje obratovanje, ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 14(b) iste Direktive;
Sodišče naj ugotovi, da Republika Slovenija v primeru odlagališča Ostri Vrh ni sprejela potrebnih ukrepov v smislu dovolitve potrebnih del, določitve prehodnega obdobja za popolno izvedbo načrta prilagoditve in uskladitev z zahtevami Direktive 1999/31/ES, razen zahtev iz točke 1 Priloge I v osmih letih po datumu, določenem v členu 18(1) te Direktive, ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 14(c) iste Direktive;
Sodišče naj Republiki Sloveniji naloži plačilo stroškov.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
1. V skladu s členom 14 Direktive 1999/31/ES (v nadaljevanju: Direktive) so morale države članice sprejeti ukrepe, da se obstoječa odlagališča, to so „ odlagališča, ki jim je bilo izdano dovoljenje ali ki so bila v uporabi v času prenosa Direktive“, to pomeni 16. julija 2001 (v primeru Slovenije 1. maja 2004, ko je pristopila k EU), ocenijo glede na zahteve Direktive, in da se jih na podlagi te ocene bodisi čim prej zapre bodisi zagotovi, da se uskladijo z zahtevami Direktive v osemletnem prehodnem obdobju, ki se je končalo 16. julija 2009. Ta rok velja tudi za Slovenijo, ki glede tega v Pristopni pogodbi ni imela prehodnega obdobja.
2. Glede na navedbe Republike Slovenije v predsodnem postopku in ob upoštevanju odločitev slovenskih upravnih organov, kot izhajajo iz posameznih izrekov dovoljenj za obratovanje med postopkom zapiranja in po zaprtju, Komisija upravičeno sklepa, da se na sedmih odlagališčih (Mislinjska Dobrava, Volče, Izola, Dragonja, Dvori, Mozelj, Tuncovec – OKP) zapiralna dela še vedno izvajajo, zato Komisija šteje, da Republika Slovenija v zvezi s temi odlagališči še vedno ni izpolnila obveznosti iz člena 14(b) Direktive.
3. Na podlagi analize vseh razpoložljivih informacij in upoštevanju navedb Republike Slovenije v predsodnem postopku, ter odsotnosti kakršnihkoli nasprotnih dokazov izhaja, da pet odlagališč (Bočna – Podhom, Dogoše, Mala gora, Tuncovec – steklarna in Stara vas) – kljub navedbam Republike Slovenije, da naj bi bila zaprtja večinoma zaključena – še ni prejelo dokončne odločbe o zaprtju, kot zahteva člen 14(b) v povezavi s členom 13(b) Direktive. Komisija zato šteje, da Republika Slovenija v zvezi s temi petimi odlagališči še vedno ni izpolnila obveznosti iz člena 14(b) Direktive.
4. Na podlagi analize vseh razpoložljivih informacij in upoštevanju navedb Republike Slovenije v predsodnem postopku, ter odsotnosti kakršnih koli nasprotnih dokazov izhaja, da osem odlagališč (Dolga vas, Jelšane, Stara gora, Rakek – Pretržje, Lokovica, Dolga Poljana, Bukovžlak-Cinkarna, Suhadole), še ni prejelo dokončne odločbe o zaprtju, kot zahteva člen 14(b) v povezavi s členom 13(b) Direktive, kot tudi to, da zapiralna dela še potekajo. Komisija zato šteje, da Republika Slovenija tudi v zvezi s temi osmimi odlagališči še vedno ni izpolnila obveznosti iz člena 14(b) Direktive.
5. Republika Slovenija nikoli ni predložila nikakršnega dokaza, da je bilo za odlagališče Ostri Vrh do izteka roka za odgovor na dodatno obrazloženo mnenje (niti do dneva vložitve te tožbe) izdano okoljevarstveno dovoljenje za njegovo nadaljnje obratovanje, s čimer bi izpolnila svojo obveznost iz člena 14(c). Poleg tega Komisija ugotavlja, da iz naknadno pridobljenega dovoljenja za obratovanje med postopkom zapiranja in po zaprtju izhaja, da se zapiralna dela še izvajajo in da morajo biti končana do 30. maja 2019, iz česar sledi, da Republika Slovenija v nobenem primeru ni izpolnila obveznosti iz člena 14 Direktive.
____________