Zadeva C‑152/11

Johann Odar

proti

Baxter Deutschland GmbH

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Arbeitsgericht München)

„Enako obravnavanje pri zaposlovanju in delu – Direktiva 2000/78/ES – Prepoved diskriminacije zaradi starosti in invalidnosti – Odpravnina – Program razreševanja presežnih delavcev, ki določa znižanje zneska odpravnine, izplačane invalidnim delavcem“

Povzetek – Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 6. decembra 2012

1.        Vprašanja za predhodno odločanje – Pristojnost Sodišča – Meje – Splošna ali hipotetična vprašanja – Z vidika predmeta spora v glavni stvari abstraktno in povsem hipotetično vprašanje – Nedopustnost

(člen 267 PDEU)

2.        Socialna politika – Enako obravnavanje pri zaposlovanju in delu – Direktiva 2000/78 – Področje uporabe

(Direktiva Sveta 2000/78, člena 1 in 3(1)(c))

3.        Socialna politika – Enako obravnavanje pri zaposlovanju in delu – Direktiva 2000/78 – Prepoved diskriminacije zaradi starosti – Prenehanje delovnega razmerja iz poslovnih razlogov – Objektivno upravičeno različno obravnavanje – Določba programa podjetja za zagotovitev socialne varnosti, ki določa, da se pri delavcih, ki so starejši od 54 let in jim delovno razmerje preneha iz poslovnih razlogov, znesek odpravnine, do katere so upravičeni, izračuna drugače in se jim v primerjavi s standardno metodo izračunavanja plača nižja odpravnina – Dopustnost – Pogoji

(Direktiva Sveta 2000/78, člena 2(2) in 6(1))

4.        Socialna politika – Enako obravnavanje pri zaposlovanju in delu – Direktiva 2000/78 – Prepoved diskriminacije zaradi invalidnosti – Prenehanje delovnega razmerja iz poslovnih razlogov – Določba programa podjetja za zagotovitev socialne varnosti, ki določa, da se pri delavcih, ki so starejši od 54 let in jim delovno razmerje preneha iz poslovnih razlogov, znesek odpravnine, do katere so upravičeni, izračuna drugače in se jim v primerjavi s standardno metodo izračunavanja, v skladu s katero se upošteva zlasti trajanje zaposlitve v podjetju, plača nižja odpravnina – Posredna diskriminacija zaradi invalidnosti – Neupoštevanje povečanega tveganja, ki ga imajo invalidi – Prekoračitev meje, potrebne za uresničitev ciljev socialne politike – Nedopustnost

(Direktiva Sveta 2000/78, člen 2(2))

1.        Glej besedilo odločbe.

(Glej točke 24, 26 in 28.)

2.        Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 31 do 34.)

3.        Člena 2(2) in 6(1) Direktive Sveta 2000/78 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu je treba razlagati tako, da ne nasprotujeta določbi programa podjetja za zagotovitev socialne varnosti, ki določa, da se pri delavcih, ki so starejši od 54 let in jim delovno razmerje preneha iz poslovnih razlogov, znesek odpravnine, do katere so upravičeni, izračuna na podlagi kar najhitrejše upokojitve in se jim v primerjavi s standardno metodo izračunavanja, v skladu s katero se upošteva zlasti trajanje zaposlitve v podjetju, plača nižja odpravnina kot na podlagi te standardne metode, vendar vsekakor vsaj polovica redne odpravnine.

Ker je namreč cilj te določbe dodeljevanje nadomestil za prihodnost, varstvo mlajših delavcev in pomoč pri njihovi poklicni vključenosti ob upoštevanju potreb pravične razdelitve omejenih finančnih sredstev v skladu s programom razreševanja presežnih delavcev, je mogoče v okviru odstopanja od načela prepovedi diskriminacije zaradi starosti to različno obravnavanje utemeljiti, če so načini za izvedbo teh ciljev primerni in nujni in ne presegajo tistega, kar je potrebno za njihovo uresničitev.

(Glej točke 42, 43, 46, 54 in točko 1 izreka.)

4.        Člen 2(2) Direktive 2000/78 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu je treba razlagati tako, da nasprotuje določbi programa podjetja za zagotovitev socialne varnosti, ki določa, da se pri delavcih, ki so starejši od 54 let in jim delovno razmerje preneha iz poslovnih razlogov, znesek odpravnine, do katere so upravičeni, izračuna na podlagi kar najhitrejše upokojitve – in ne na podlagi standardne metode izračunavanja, v skladu s katero ta odpravnina temelji predvsem na trajanju zaposlitve v podjetju – zaradi česar se jim izplača odpravnina, ki je nižja od odpravnine, izračunane na podlagi te standardne metode, vendar pa znaša vsaj polovico zadjenavedene odpravnine, in se pri uporabi alternativne metode izračuna upošteva možnost prejemanja zgodnje pokojnine zaradi invalidnosti.

Zadevna določba namreč pri uresničevanju legitimnih ciljev ni upoštevala tveganja, ki ga imajo težki invalidi, da se s staranjem to tveganje veča. Te osebe imajo torej posebne potrebe, povezane tako z varstvom, ki ga zahteva njihovo stanje, kot z nujnostjo, da se soočijo z morebitnim poslabšanjem svojega stanja. Tako je treba upoštevati tveganje, ki ga imajo težki invalidi glede fiksnih finančnih potreb zaradi invalidnosti, in/ali to, da se s staranjem te finančne potrebe večajo. Zaradi tega neupoštevanja zadevna določba čezmerno ogroža legitimne interese težko invalidnih delavcev in presega, kar je potrebno za uresničitev cilja socialne politike, ker vodi k temu, da se težko invalidnemu delavcu zaradi odpustitve iz poslovnih razlogov izplača nižja odpravnina, kot je znesek, ki ga prejme neinvalidni delavec.

(Glej točke od 67 do 70, 72 in točko 2 izreka.)