Language of document :

Pritožba, ki sta jo Gascogne Sack Deutschland GmbH in Gascogne S.A. vložili 22. marca 2017 zoper sodbo Splošnega sodišča (tretji razširjeni senat) z dne 10. januarja 2017 v zadevi T-577/14, Gascogne Sack Deutschland in Gascogne/Evropska unija

(Zadeva C-146/17 P)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Pritožnici: Gascogne Sack Deutschland GmbH, Gascogne S.A. (zastopnika: F. Puel in E. Durand, odvetnika)

Drugi stranki v postopku: Evropska unija, ki jo zastopa Sodišče Evropske unije, Evropska komisija

Predlogi

Pritožnici Sodišču predlagata, naj:

delno razveljavi izpodbijano sodbo, ki je bila zastopnikom pritožnic prek sistema e-Curia vročena 16. januarja 2017, s katero je Splošno sodišče, kljub temu, da je priznalo, da je v zadevah, v katerih sta bili izdani sodbi z dne 16. novembra 2011 Groupe Gascogne/Komisija (T-72/06) in Sachsa Verpackung/Komisija (T-79/06), prišlo do kršitve razumnega roka sojenja in da sta pritožnici zaradi kršitve razumnega roka utrpeli premoženjsko in nepremoženjsko škodo, Unijo obsodilo na neprimerno in ne popolno odškodnino za tako nastalo škodo;

v skladu s predlogi pritožnic na podlagi neomejene sodne pristojnosti pravnomočno odloči o finančnem nadomestilu za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki sta jo utrpeli pritožnici;

nasprotni stranki v postopku s pritožbo naloži plačilo stroškov postopka na tej stopnji.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

V prvem pritožbenem razlogu družba Gascogne trdi, da je Splošno sodišče, s tem ko je, z utemeljitvijo da ne sme odločiti ultra petita, zavrnilo odškodninski zahtevek za premoženjsko škodo, ki je nastala v obdobju pred 30. majem 2011, očitno napačno uporabilo pravo v zvezi z razlago in uporabo tega načela.

V drugem pritožbenem razlogu družba Gascogne trdi, da je Splošno sodišče prišlo samo s seboj v izrecno nasprotje in da ni upoštevalo lastnih ugotovitev, ker se je odločilo, da bo za namen izračuna premoženjske škode kot trenutek, ko je začela nastajati ta škoda, uporabilo trenutek, ki ga je družba Gascogne za nazaj določila na podlagi predolgega trajanja postopka, ki ga je ta družba ocenila na 30 mesecev, Splošno sodišče pa ga je ocenilo na 20 mesecev, in je tako premoženjsko škodo, ki jo je utrpela družba Gascogne, povrnilo za obdobje 6 mesecev, hkrati pa je Splošno sodišče izrecno presodilo, da nastalo premoženjsko škodo tvori plačilo stroškov bančne garancije v obdobju, ki presega razumni rok (to je v obdobju 20 mesecev).

V tretjem pritožbenem razlogu družba Gascogne trdi, da je Splošno sodišče kršilo pravico do obrambe s tem, ko je uporabilo drugačen način izračuna premoženjske škode, kot sta ga sprva navedli pritožnici, ne da bi se lahko ti izjavili o morebitnih posledicah takega načina izračuna.

V četrtem pritožbenem razlogu pritožnici trdita, da je Splošno sodišče, s tem ko je presodilo, da ne more dodeliti odškodnine za nastalo nepremoženjsko škodo, za katero bi se izkazalo, da je glede na globo, ki jo je naložila Evropska komisija, nesorazmerno visoka, z razlogom, da sodišče Unije v skladu s sodno prakso zaradi nespoštovanja razumnega roka ne more v celoti ali deloma izničiti višine globe, napačno uporabilo pravo glede razlage in uporabe te sodne prakse.

V petem pritožbenem razlogu pritožnici trdita, da je Splošno sodišče določbam členov 256(1) PDEU in 340, drugi odstavek, PDEU odvzelo polni učinek ter kršilo ti določbi in pravico do učinkovitega pravnega sredstva, s tem ko je zavrnilo predlog za povračilo nastale nepremoženjske škode z utemeljitvijo, da bi, ob upoštevanju njene višine, dodelitev odškodnine, ki jo zahtevata pritožnici, dejansko izničilo znesek globe, ki jima je bila naložena, čeprav so določbe členov 256(1) PDEU in 340, drugi odstavek, PDEU namenjene ravno temu, da se vsaki stranki, ki ji je zaradi ravnanja evropskih institucij nastala škoda, omogoči, da pri Splošnem sodišču doseže njeno povračilo.

V šestem pritožbenem razlogu pritožnici trdita, da je Splošno sodišče prišlo samo s seboj v izrecno nasprotje, s tem ko je iz naslova odškodnine za nastalo nepremoženjsko škodo pritožnicam dodelilo 5.000 EUR, hkrati pa je, prvič, štelo, da se z odškodnino za nepremoženjsko škodo ne more izničiti – tudi deloma ne – višine globe, ki jo je naložila Komisija, in, drugič, izrecno priznalo, da je pritožnicama nastala nepremoženjska škoda, ki jo je treba povrniti ob upoštevanju „teže neupoštevanja razumnega roka“ in „učinkovitosti te tožbe“.

V sedmem pritožbenem razlogu pritožnici navajata, da je Splošno sodišče kršilo obveznost obrazložitve, ker je brez kakršnegakoli elementa v utemeljitev presodilo, prvič, da sama ugotovitev kršitve razumnega roka sojenja glede na predmet in težo te kršitve zadostuje za odpravo zatrjevanega posega v ugled, in, drugič, da je 5000 EUR primerna odškodnina za nastalo nepremoženjsko škodo.

____________