SODBA SODIŠČA (šesti senat)
z dne 1. februarja 2017(*)
„Predhodno odločanje – Postopki za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe – Direktivi 83/189/EGS in 98/34/ES – Osnutek tehničnega predpisa – Sporočanje Evropski komisiji – Obveznosti držav članic – Kršitev – Posledice“
V zadevi C‑144/16,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Tribunal Judicial da Comarca de Setúbal (okrožno sodišče v Setúbalu, Portugalska) z odločbo z dne 2. februarja 2016, ki je prispela na Sodišče 14. marca 2016, v postopku
Município de Palmela
proti
Autoridade de Segurança Alimentar e Económica (ASAE) – Divisão de Gestão de Contraordenações,
SODIŠČE (šesti senat),
v sestavi E. Regan, predsednik senata, A. Arabadjiev in S. Rodin (poročevalec), sodnika,
generalni pravobranilec: M. Szpunar,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za portugalsko vlado L. Inez Fernandes in M. Figueiredo, agenta,
– za češko vlado M. Smolek, J. Vláčil in T. Müller, agenti,
– za nizozemsko vlado M. Bulterman in C. Schillemans, agentki,
– za Evropsko komisijo G. Braga da Cruz in D. Kukovec, agenta,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 8(1) Direktive Sveta 83/189/EGS z dne 28. marca 1983 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL 1983, L 109, str. 8), kakor je bila spremenjena z Aktom o pogojih pristopa Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske ter o prilagoditvah pogodb, na katerih temelji Evropska unija (UL 1994, C 241, str. 21, in UL 1995, L 1, str. 1) (v nadaljevanju: Direktiva 83/189), in člena 8(1) Direktive 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 20, str. 337), kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. julija 1998 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 21, str. 8) (v nadaljevanju: Direktiva 98/34).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Município de Palmela (občina Palmela, Portugalska) in Autoridade de Segurança Alimentar e Económica (ASAE) – Divisão de Gestão de Contraordenações (organ za varnost hrane in ekonomsko varnost (ASAE), Portugalska) zaradi globe, ki je bila navedeni občini naložena zaradi kršitve pravil v zvezi z varnostnimi zahtevami, ki jih je treba spoštovati pri lokalizaciji, izgradnji, projektiranju in funkcionalni organizaciji igralnih in rekreacijskih površin, ustrezne opreme in zadevnih območij.
Pravni okvir
Pravo Unije
Direktiva 83/189
3 Člen 1 Direktive 83/189 je določal:
„V tej direktivi naslednji izrazi pomenijo:
1. ‚proizvod‘ je kateri koli industrijsko izdelan proizvod in kateri koli kmetijski proizvod, vključno z ribjimi proizvodi;
2. ‚tehnična specifikacija‘ je v dokumentu vsebovana specifikacija, ki določa zahtevane lastnosti proizvoda, kakor so stopnja kakovosti, zmogljivost, varnost ali mere, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preskušanjem in preskusnimi postopki, embalažo, označevanjem ali etiketiranjem in postopki za ugotavljanje skladnosti.
[…]
3. ‚druga zahteva‘ je zahteva za proizvode, ki ni tehnična specifikacija in ki se nanaša na proizvod zaradi varovanja zlasti potrošnikov ali okolja ter vpliva na njegov življenjski cikel, potem ko je bil dan v promet, kakor so pogoji uporabe, predelave, vnovične uporabe ali odlaganja, kadar lahko taki pogoji znatno vplivajo na sestavo ali značilnost proizvoda ali na njegovo trženje;
[…]
9. ‚tehnični predpisi‘ so tehnične specifikacije in drugi predpisi, vključno z ustreznimi upravnimi predpisi, katerih upoštevanje je de jure ali de facto obvezno pri trženju ali uporabi v državi članici ali na njenem večjem delu, pa tudi zakoni in drugi predpisi držav članic, ki prepovedujejo proizvodnjo, uvoz, trženje ali uporabo izdelka, razen tistih, ki so določeni v členu 10;
[…]
10. ‚osnutek tehničnega predpisa‘ je besedilo tehnične specifikacije ali drugih predpisov, vključno z upravnimi predpisi, ki je sestavljeno zato, da se zakonsko uredi ali da je dokončno zakonsko urejeno kot tehnični predpis, pri čemer je besedilo v pripravljalni fazi, ko so mogoče še precejšnje spremembe.
[…]“
4 Člen 8(1) te direktive je določal:
„Države članice v skladu s členom 10 takoj sporočijo Komisiji vsak osnutek tehničnega predpisa, razen kadar gre le za prenos celotnega besedila mednarodnega ali evropskega standarda, ko zadostujejo podatki v zvezi z ustreznim standardom. Komisiji navedejo tudi razloge, na podlagi katerih je uzakonitev takega tehničnega predpisa potrebna, če ti niso že jasno razvidni v osnutku.
Kadar je primerno in če še ni poslano s predhodnim sporočilom, države članice hkrati sporočijo besedilo temeljnih zakonskih in drugih predpisov, ki jih predvsem in neposredno zadeva, če je poznavanje takega besedila potrebno, da bi se ugotovile posledice osnutka tehničnega predpisa.
Države članice ponovno sporočijo osnutek po zgoraj navedenih pogojih, če ga spremenijo tako, da znatno spremenijo njegovo področje uporabe, skrajšajo prvotno predvidene roke za izvajanje, dodajajo specifikacije ali zahteve ali poostrijo sedanje specifikacije in zahteve.
[…]“
Direktiva 98/34
5 Člen 1 Direktive 98/34, s katero je bila razveljavljena Direktiva 83/189, je določal:
„V tej direktivi naslednji izrazi pomenijo:
1. ‚proizvod‘ je kateri koli industrijsko izdelan proizvod in kateri koli kmetijski proizvod, vključno z ribjimi proizvodi;
2. ‚storitev‘ [je] katera koli storitev informacijske družbe ali katera koli storitev, ki se običajno opravi odplačno, na daljavo, elektronsko in na zahtevo prejemnika storitev.
[…]
3. ‚tehnična specifikacija‘ je v dokumentu vsebovana specifikacija, ki določa zahtevane lastnosti proizvoda, kakor so stopnja kakovosti, zmogljivost, varnost ali mere, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preskušanjem in preskusnimi postopki, embalažo, označevanjem ali etiketiranjem in postopki za ugotavljanje skladnosti. […]
[…]
4. ‚druge zahteve‘ je zahteva za proizvode, ki ni tehnična specifikacija in ki se nanaša na proizvod zaradi varovanja zlasti potrošnikov ali okolja ter vpliva na njegov življenjski cikel, potem ko je bil dan v promet, kakor so pogoji uporabe, predelave, vnovične uporabe ali odlaganja, kadar lahko taki pogoji znatno vplivajo na sestavo ali značilnost proizvoda ali na njegovo trženje;
5. ‚predpis o storitvah‘ je splošna zahteva v zvezi z začetkom in nadaljevanjem storitvenih dejavnosti v skladu s točko 2, zlasti določbe, ki se nanašajo na dobavitelja storitev, storitve in prejemnika storitve, razen vseh predpisov, ki niso posebej namenjeni storitvam, opredeljenim v zgoraj navedeni točki.
[…]
11. ‚tehnični predpis‘ [so] tehnične specifikacije in druge zahteve ali predpisi o storitvah, skupaj z ustreznimi upravnimi določbami, katerih upoštevanje je formalno in dejansko obvezno pri trženju, zagotavljanju storitve, ustanovitvi dobavitelja storitve ali uporabi v državi članici ali njenem večjem delu, pa tudi zakoni in drugi predpisi držav članic, razen tistih, ki so določeni v členu 10[, ki] prepovedujejo proizvodnjo, uvoz, trženje ali uporabo izdelka ali ki prepovedujejo opravljanje ali uporabo storitve ali ustanovitev dobavitelja storitve.
[…]“
6 Člen 8(1) te direktive je določal:
„Države članice v skladu s členom 10 takoj sporočijo Komisiji vsak osnutek tehničnega predpisa, razen kadar gre le za prenos celotnega besedila mednarodnega ali evropskega standarda, ko zadostujejo podatki v zvezi z ustreznim standardom. Komisiji navedejo tudi razloge, na podlagi katerih je uzakonitev takega tehničnega predpisa potrebna, če ti niso že jasno razvidni v osnutku.
Kadar je primerno in če še ni poslano s predhodnim sporočilom, države članice hkrati sporočijo besedilo temeljnih zakonskih in drugih predpisov, ki jih predvsem in neposredno zadeva, če je poznavanje takega besedila potrebno, da bi se ugotovile posledice osnutka tehničnega predpisa.
Države članice ponovno sporočijo osnutek po zgoraj navedenih pogojih, če ga spremenijo tako, da znatno spremenijo njegovo področje uporabe, skrajšajo prvotno predvidene roke za izvajanje, dodajajo specifikacije ali zahteve ali poostrijo sedanje specifikacije in zahteve.
[…]“
Portugalsko pravo
7 Člen 13 Regulamento que estabelece as condições de segurança a observar na localização, implantação, conceção e organização funcional dos espaços de jogo e recreio, respetivamente, equipamento e superfícies de impacto (uredba o varnostnih zahtevah, ki jih je treba spoštovati pri lokalizaciji, izgradnji, projektiranju in funkcionalni organizaciji igralnih in rekreacijskih površin, ustrezne opreme in zadevnih območij), priložene k Decreto-Lei n° 379/97 (uredba-zakon št. 379/97) z dne 27. decembra 1997 (v nadaljevanju: uredba EJR), naslovljen „Koristne informacije“, je določal:
„Na igralnih in rekreacijskih površinah morajo biti na več mestih vidno in čitljivo prikazane te informacije:
a) ime in telefonska številka subjekta, odgovornega za igralno in rekreacijsko površino, in subjekta, pristojnega za nadzor;
b) lokacija najbližjega telefona;
c) naslov in telefonska številka oddelka nujne medicinske pomoči ali najbližje druge nujne pomoči;
d) nacionalna številka za klic v sili.“
8 Člen 16 uredbe EJR, naslovljen „Skladnost z varnostnimi zahtevami“, je v odstavkih 1 in 2 določal:
„1. Skladnost z varnostnimi zahtevami potrdi proizvajalec ali njegov pooblaščenec ali uvoznik s sedežem v Evropski uniji tako, da na opremo in njeno embalažo vidno, čitljivo in neizbrisno navede „Skladno z varnostnimi zahtevami“.
2. Proizvajalec ali njegov pooblaščenec ali uvoznik s sedežem v Evropski uniji opreme, namenjene igralnim in rekreacijskim površinam, mora vidno, čitljivo in neizbrisno navesti:
a) na opremo in njeno embalažo:
i) svoje ime, registrirano trgovsko ime ali blagovno znamko, naslov, identifikacijsko oznako modela in leto izdelave;
ii) starostno skupino uporabnikov, ki jim je oprema namenjena;
iii) največje število hkratnih uporabnikov;
b) na opremo pa informacije, potrebne za preprečevanje nevarnosti, povezanih z njeno uporabo.
[…]“
9 Uredba EJR, med drugim njena člena 13 in 16, je bila spremenjena z Decreto-Lei n° 119/2009 (uredba-zakon št. 119/2009) z dne 19. maja 2009.
10 Člen 13 uredbe EJR, kakor je bila spremenjena z uredbo-zakonom št. 119/2009, določa:
„Na igralnih in rekreacijskih površinah morajo biti na več mestih vidno in čitljivo prikazane te informacije:
a) ime in telefonska številka subjekta, odgovornega za igralno in rekreacijsko površino, in subjekta, pristojnega za nadzor;
b) največje število obiskovalcev, ki jih lahko sprejme igralna in rekreacijska površina;
c) lokacija najbližjega telefona;
d) naslov in telefonska številka oddelka nujne medicinske pomoči ali najbližje druge nujne pomoči;
e) nacionalna številka za klic v sili.“
11 Člen 16(2) uredbe EJR, kakor je bila spremenjena z uredbo-zakonom št. 119/2009, določa:
„Proizvajalec ali njegov pooblaščenec ali uvoznik s sedežem v Evropski uniji opreme, namenjene igralnim in rekreacijskim površinam, mora vidno, čitljivo in neizbrisno navesti:
a) na opremo in njeno embalažo:
i) svoje ime, registrirano trgovsko ime ali blagovno znamko, naslov, identifikacijsko oznako modela in leto izdelave;
ii) starostno skupino uporabnikov, ki jim je oprema namenjena;
iii) številko in datum veljavnega tehničnega predpisa;
iv) največje število hkratnih uporabnikov;
v) najnižjo in najvišjo velikost otrok;
b) na opremo pa informacije, potrebne za preprečevanje nevarnosti, povezanih z njeno uporabo.“
Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje
12 ASAE je 25. novembra 2011 sestavil zapisnik, iz katerega je razvidno, da je občina Palmela storila kršitve, ki so določene in sankcionirane z uredbo EJR, kakor je bila spremenjena z uredbo-zakonom št. 119/2009.
13 Občina Palmela je v odgovoru na očitke z dne 2. marca 2011 primarno navedla, da ji očitanih kršitev ni mogoče pripisati zaradi nejasnosti predpisov, ki naj bi bili kršeni. Podredno in ob upoštevanju majhne stopnje resnosti teh kršitev je ta občina poudarila, da bi za sankcioniranje navedenih kršitev zadostovalo le opozorilo.
14 Občini Palmela je bila 23. oktobra 2013 vročena odločba ASAE o naložitvi enotne globe v višini 15.500 EUR, povišani za 100 EUR iz naslova upravnih taks. Zoper to odločbo je ta 14. novembra 2013 vložila tožbo.
15 Tribunal Judicial da Comarca de Setúbal (okrožno sodišče v Setúbalu, Portugalska) je s sodbo z dne 3. aprila 2014 razsodilo, da se določbe člena 13(b) in člena 16(1) in (2) uredbe EJR, kakor je bila spremenjena z uredbo-zakonom 119/2009, ne uporabljajo in je zato odpravilo izpodbijano odločbo z obrazložitvijo, da je bila pomanjkljivo obrazložena in da je obstajalo protislovje med razlogi in izrekom te odločbe. Občina Palmela je bila 30. januarja 2016 vročena nova odločba o naložitvi enotne globe v višini 10.000 EUR, povišani za 100 EUR iz naslova upravnih taks.
16 Občina Palmela je zoper to novo odločbo vložila tožbo pri predložitvenem sodišču in ga pozvala, naj pri Sodišču vloži predlog za sprejetje predhodne odločbe glede kršitve obveznosti sporočanja tehničnih predpisov, ki je bilo uvedeno z Direktivo 98/34.
17 Predložitveno sodišče navaja, da morajo države članice na podlagi te direktive sporočiti tako tehnične predpise in njihove poznejše spremembe kot tudi glavne določbe temeljnih zakonov in drugih predpisov, ki so z njimi neposredno povezane. To sodišče na podlagi predpostavke, ki temelji na nacionalni sodni praksi, da sta člen 13(b) in člen 16(1) in (2) uredbe EJR, kakor je bila spremenjena z uredbo-zakonom št. 119/2009, tehnična predpisa, sprašuje Sodišče o posledicah kršitve obveznosti sporočanja navedenih predpisov Komisiji.
18 Poleg tega to sodišče sprašuje, ali se kršitev te obveznosti sankcionira z neuporabo le teh predpisov ali z neuporabo celotnega besedila, v katerega sta vključena.
19 V teh okoliščinah je Tribunal Judicial da Comarca de Setúbal (okrožno sodišče v Setúbalu) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:
„1. Ali mora nacionalno sodišče odločiti, da se nacionalni akt o uvedbi tehničnih standardov, o katerem Evropska komisija v nasprotju z določbami Direktive 98/34/ES ni bila obveščena, v celoti ne uporablja, ali pa mora odločiti, da se ne uporabljajo zgolj novi tehnični predpisi, uvedeni z nacionalnim aktom? Oziroma:
2. Ali se nacionalni akt o uvedbi tehničnih standardov, o katerem Evropska komisija v nasprotju z določbami Direktive 98/34/ES ni bila obveščena, v celoti ne uporablja, ali pa se ne uporabljajo le novi tehnični predpisi, uvedeni z nacionalnim aktom?
3. Ali se ne uporablja noben tehnični standard iz uredbe EJR ali pa se ne uporabljajo le tisti, ki so bili spremenjeni ali uvedeni z uredbo-zakonom št. 119/2009 z dne 19. maja 2009?“
Vprašanja za predhodno odločanje
20 Najprej je treba opozoriti, da mora Sodišče glede na svojo ustaljeno sodno prakso v okviru postopka sodelovanja med nacionalnimi sodišči in Sodiščem iz člena 267 PDEU nacionalnemu sodišču podati koristen odgovor, ki mu omogoča rešitev spora, o katerem odloča. S tega vidika lahko Sodišče po potrebi preoblikuje vprašanja, ki so mu bila predložena (sodba z dne 28. aprila 2016, Oniors Bio, C‑233/15, EU:C:2016:305, točka 30 in navedena sodna praksa). Poleg tega lahko Sodišče upošteva določbe prava Unije, na katere se nacionalno sodišče v vprašanju ni sklicevalo (sklep z dne 14. julija 2016, BASF, C‑456/15, neobjavljen, EU:C:2016:567, točka 15 in navedena sodna praksa).
21 V obravnavani zadevi želi predložitveno sodišče v bistvu izvedeti, ali je treba člen 8(1) Direktive 83/189 in člen 8(1) Direktive 98/34 v primeru, v katerem bi bile nacionalne določbe, kot sta člen 13(b) in člen 16(1) in (2) uredbe EJR, kakor je bila spremenjena z uredbo-zakonom št. 119/2009, tehnični predpisi v smislu direktiv 83/189 in 98/34, razlagati tako, da sankcija neuporabe tehničnih predpisov, ki niso sporočeni, velja le za navedene predpise ali za celotno zakonodajo, v katero so vključeni.
22 Iz predložitvene odločbe je razvidno, da sta bila z uredbo-zakonom št. 119/2009 spremenjena člen 13(b) in člen 16(2) uredbe EJR, pri čemer člen 16(1) te uredbe ni bil spremenjen. Predložitveno sodišče izhaja iz predpostavke, da sta navedena nacionalna predpisa tehnična predpisa.
23 Glede člena 16(1) in (2) uredbe EJR, kakor je bila spremenjena z uredbo-zakonom št. 119/2009, je treba – tako kot predložitveno sodišče – ugotoviti, da je res tehnični predpis v smislu direktiv 83/189 in 98/34, saj ta določba predpisuje zahteve, naložene glede proizvoda zaradi varstva potrošnikov, ki se nanašajo na njegov življenjski ciklus, potem ko je bil dan v promet, in znatno vplivajo na sestavo in trženje tega proizvoda. Zato ta določba spada v skupino „druge zahteve“ tako v smislu člena 1, točka 3, Direktive 83/189 kot člena 1, točka 4, Direktive 98/34.
24 Preučiti je treba, ali je mogoče enako sklepati glede člena 13(b) uredbe EJR, kakor je bila spremenjena z uredbo-zakonom št. 119/2009, ker je bila ta uredba-zakon sprejeta, ko je bila Direktiva 98/34 že veljavna.
25 V tem okviru je treba opozoriti, da pojem „tehnični predpis“ obsega štiri skupine ukrepov, in sicer, prvič, „tehnično specifikacijo“ v smislu člena 1, točka 3, Direktive 98/34, drugič, „druge zahteve“, kot so opredeljene v členu 1, točka 4, te direktive, tretjič, „predpis o storitvah“ iz člena 1, točka 5, navedene direktive, in četrtič, „zakone in druge predpise držav članic, [ki] prepovedujejo proizvodnjo, uvoz, trženje ali uporabo izdelka ali ki prepovedujejo opravljanje ali uporabo storitve ali ustanovitev dobavitelja storitve“ v smislu člena 1, točka 11, iste direktive (sodba z dne 4. februarja 2016, Ince, C‑336/14, EU:C:2016:72, točka 70).
26 Glede tega je treba pojasniti, prvič, da pojem „tehnična specifikacija“ predpostavlja, da se nacionalni ukrep nujno nanaša na proizvod ali na njegovo embalažo in opredeljuje eno od zahtevanih značilnosti proizvoda. Če pa nacionalni ukrep določa pogoje za ustanovitev podjetij – kot določbe, ki opravljanje poklicne dejavnosti pogojujejo s predhodnim dovoljenjem – ti pogoji niso tehnične specifikacije (sodba z dne 13. oktobra 2016, M. in S., C‑303/15, EU:C:2016:771, točka 19 in navedena sodna praksa).
27 Drugič, da bi se lahko nacionalni ukrep opredelil kot „druga zahteva“ v smislu člena 1, točka 4, Direktive 98/34, mora pomeniti „pogoj“, ki lahko občutno vpliva na sestavo ali značilnost zadevnega proizvoda ali na njegovo trženje. Vendar je treba preveriti, ali je treba tak ukrep opredeliti kot „pogoj“, ki se nanaša na uporabo zadevnega proizvoda, ali pa gre nasprotno za nacionalni ukrep iz skupine tehničnih predpisov iz člena 1, točka 11, te direktive. Ali nacionalni ukrep spada v eno ali v drugo skupino tehničnih predpisov, je odvisno od obsega prepovedi, ki jo ta ukrep določa (sodba z dne 13. oktobra 2016, M. in S., C‑303/15, EU:C:2016:771, točka 20 in navedena sodna praksa).
28 Tretjič, pojem „predpis o storitvah“ iz člena 1, točka 5, Direktive 98/34 zajema samo predpise v zvezi s storitvami informacijske družbe, torej vsemi storitvami, ki se opravljajo na daljavo, elektronsko in na zahtevo prejemnika storitev (glej v tem smislu sodbo z dne 13. oktobra 2016, M. in S., C‑303/15, EU:C:2016:771, točka 21 in navedena sodna praksa).
29 V obravnavani zadevi je člen 13(b) uredbe EJR, kakor je bila spremenjena z uredbo-zakonom št. 119/2009, določal obveznost, da se na več mestih na igralni in rekreacijski površini prikaže informacija o največjem številu uporabnikov, ki ga lahko sprejme ta površina.
30 Najprej je treba ugotoviti, da ta določba ne spada v skupino „tehnična specifikacija“ v smislu člena 1, točka 3, Direktive 98/34, saj ni sporno, da določbe, ki določajo zahteve in splošne cilje na področju varnosti in zaščite, ne da bi se nujno sklicevale na zadevni proizvod ali na njegovo embalažo kot tako in zato ne da bi določale lastnosti tega proizvoda, ne pomenijo tehnične specifikacije (glej v tem smislu sodbo z dne 9. junija 2011, Intercommunale Intermosane in Fédération de l’industrie et du gaz, C‑361/10, EU:C:2011:382, točki 17 in 18).
31 Dalje, navedena določba ne spada v skupino predpisov o storitvah v smislu člena 1, točka 5, Direktive 98/34, saj se ne nanaša na storitve informacijske družbe v smislu člena 1, točka 2, te direktive.
32 Nazadnje, za ugotovitev, ali nacionalna določba, kot je člen 13(b) uredbe EJR, kakor je bila spremenjena z uredbo-zakonom št. 119/2009, spada na področje uporabe člena 1, točka 4, Direktive 98/34 ali člena 1, točka 11, te direktive, je treba preveriti, ali lahko znatno vpliva na sestavo, lastnosti ali trženje zadevnega proizvoda, in sicer opreme na igralnih in rekreacijskih površinah, kot „pogoj“ v zvezi z uporabo zadevnih proizvodov, ali pa spada v skupino prepovedi, navedenih v členu 1, točka 11, navedene direktive.
33 Po eni strani ni sporno, da določba, kot je ta v postopku v glavni stvari, ne pomeni „druge zahteve“ v smislu člena 1, točka 4, Direktive 98/34 ob upoštevanju splošnosti zahtev, ki jih določa (glej v tem smislu sodbo z dne 9. junija 2011, Intercommunale Intermosane in Fédération de l’industrie et du gaz, C‑361/10, EU:C:2011:382, točka 21). Po drugi strani ne vsebuje prepovedi, zaradi katerih bi lahko spadala v skupino prepovedi iz člena 1, točka 11, navedene direktive.
34 V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da določba, kot je člen 13(b) uredbe EJR, kakor je bila spremenjena z uredbo-zakonom št. 119/2009, ni tehnični predpis v smislu Direktive 98/34.
35 Glede sankcije neuporabe tehničnih predpisov, ki niso bili sporočeni Komisiji, je treba najprej opozoriti, da je člen 8(1) Direktive 83/189 določal obveznost držav članic, da Komisiji sporočijo vsak osnutek tehničnega predpisa, in da je bila ta obveznost povzeta v členu 8(1) Direktive 98/34.
36 Poleg tega je kršitev take obveznosti sporočanja sankcionirana z izključitvijo uporabe nesporočenih tehničnih predpisov (glej v tem smislu glede Direktive 83/189 sodbo z dne 30. aprila 1996, CIA Security International, C‑194/94, EU:C:1996:172, točka 54, in glede Direktive 98/34 sodbo z dne 4. februarja 2016, Ince, C‑336/14, EU:C:2016:72, točka 67 in navedena sodna praksa).
37 Kar zadeva obseg take sankcije, člen 8(1) Direktive 83/189 in člen 8(1) Direktive 98/34 sicer zahtevata, da se Komisiji sporoči celoten osnutek zakona, ki vsebuje tehnične predpise, vendar pa se neuporaba, ki izhaja iz neizpolnitve te obveznosti, ne nanaša na vse določbe takega zakona, temveč samo na tehnične predpise, ki jih vsebuje (glej v tem smislu sodbo z dne 4. februarja 2016, Ince, C‑336/14, EU:C:2016:72, točka 68.)
38 V teh okoliščinah je treba na postavljena vprašanja odgovoriti, da je treba člen 8(1) Direktive 83/189 in člen 8(1) Direktive 98/34 razlagati tako, da sankcija neuporabe nesporočenega tehničnega predpisa, kot je člen 16(1) in (2) uredbe EJR, kakor je bila spremenjena z uredbo-zakonom št. 119/2009, velja samo za navedeni tehnični predpis in ne za celotno zakonodajo, v katero je ta vključen.
Stroški
39 Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (šesti senat) razsodilo:
Člen 8(1) Direktive Sveta 83/189/EGS z dne 28. marca 1983 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov, kakor je bila spremenjena z Aktom o pogojih pristopa Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske ter o prilagoditvah pogodb, na katerih temelji Evropska unija, in člen 8(1) Direktive 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov, kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. julija 1998, je treba razlagati tako, da sankcija neuporabe nesporočenega tehničnega predpisa, kot je člen 16(1) in (2) Regulamento que estabelece as condições de segurança a observar na localização, implantação, conceção e organização funcional dos espaços de jogo e recreio, respetivamente, equipamento e superfícies de impacto (uredba o varnostnih zahtevah, ki jih je treba spoštovati pri lokalizaciji, izgradnji, projektiranju in funkcionalni organizaciji igralnih in rekreacijskih površin, ustrezne opreme in zadevnih območij), priložene k Decreto-Lei n° 379/97 (uredba-zakon št. 379/97) z dne 27. decembra 1997, kakor je bila spremenjena z Decreto-Lei n° 119/2009 (uredba-zakon št. 119/2009) z dne 19. maja 2009, velja samo za navedeni tehnični predpis in ne za celotno zakonodajo, v katero je ta vključen.
Podpisi