Tožba, vložena 6. februarja 2008 - FIFA proti Komisiji

(Zadeva T-68/08)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Fédération Internationale de Football Association (FIFA) (Zurich, Švica) (zastopniki: E. Batchelor, F. Young, solicitors, in A. Barav, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

Sklep Komisije 2007/730/ES z dne 16. oktobra 2007 o združljivosti ukrepov, ki jih sprejme Združeno kraljestvo v skladu s členom 3a(1) Direktive Sveta 89/552/EGS o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov, s pravom Skupnosti, zlasti njegovi členi od 1 do 3, naj se razglasi za ničnega v celoti ali v delu, v katerem se nanaša na FIFA World CupTM.

Komisija naj nosi svoje stroške in stroške FIFE v zvezi s tem postopkom.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Države članice lahko v skladu s členom 3a Direktive Sveta 89/552/EGS¹ sestavijo seznam športnih in drugih dogodkov, ki štejejo za dogodke "velikega družbenega pomena". Za dogodke na seznamu ne morejo obstajati ekskluzivne pravice televizijskega razširjanja, ki bi večji delež javnosti v tej državi članici prikrajšale za možnost spremljanja takšnih dogodkov prek neposrednega prenosa ali prek poznejšega prenosa na brezplačni televiziji.

Tožeča stranka predlaga razglasitev ničnosti Sklepa Komisije 2007/730/ES z dne 16. oktobra 2007,² s katerim je Komisija sklenila, da je seznam dogodkov, ki ga je Združeno kraljestvo sestavilo v skladu s členom 3a(1) Direktive Sveta 89/552/EGS in na katerega je uvrstila vseh 64 tekem FIFA World Cup (svetovni pokal FIFE), skladen s pravom Skupnosti. To FIFI onemogoča, da bi podelila izključne pravice izdajateljem televizijskih programov za neposredni prenos katere koli tekme svetovnega pokala FIFE v Združenem kraljestvu.

Tožeča stranka v podporo tožbi navaja, da je sklep Komisije neveljaven, ker krši bistveno določbo postopka, ker v njem niso navedeni razlogi za odobritev uvrstitve vseh 64 tekem svetovnega pokala FIFE na seznam Združenega kraljestva.

Poleg tega tožeča stranka trdi, da izpodbijani sklep krši Direktivo 89/552, saj postopek, po katerem so britanski organi sprejeli ukrepe, ni bil jasen in pregleden, in ker niso bile vse tekme, odigrane v okviru svetovnega pokala FIFE, velikega pomena za britansko družbo.

Tožeča stranka tudi navaja, da izpodbijani sklep krši njeno lastninsko pravico, s tem da ji onemogoča, da bi podelila izključne pravice za neposredni prenos katerekoli tekme, odigrane v okviru svetovnega pokala FIFE, v Združenem kraljestvu.

Tožeča stranka dalje trdi, da izpodbijani sklep krši določbe Pogodbe ES o svobodnem opravljanju storitev, s tem da ji onemogoča podeljevanje izključnih pravic za neposredne prenose katerekoli tekme svetovnega pokala FIFE, ki se prenašajo v Združenem kraljestvu, izdajateljem televizijskih programov pa onemogoča, da te pravice pridobijo.

Tožeča stranka tudi trdi, da izpodbijani sklep krši določbe Pogodbe ES o konkurenci, s tem da dovoljuje zlorabo skupnega prevladujočega položaja in/ali protikonkurenčni sporazum za pridobitev pravic za neposreden prenos mednarodnih nogometnih tekem v Združenem kraljestvu in s tem da omejuje konkurenco na s tem povezanih trgih brezplačne televizije, oglaševanja in plačljive televizije, ki prenaša najpomembnejše športe.

Nazadnje tožeča stranka navaja, da izpodbijani sklep krši določbe Pogodbe ES o pravici do ustanavljanja, s tem da ponudnikom ali morebitnim ponudnikom na ustreznem britanskem trgu omejuje dostop do izključnih pravic za neposredni prenos katerekoli tekme, odigrane v okviru svetovnega pokala FIFE, v Združenem kraljestvu.

____________

¹ - Direktiva Sveta 89/552/EGS z dne 3. oktobra 1989 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov (UL L 298, str. 23).

² - Sklep Komisije 2007/730/ES z dne 16. oktobra 2007 o združljivosti ukrepov, ki jih sprejme Združeno kraljestvo v skladu s členom 3a(1) Direktive Sveta 89/552/EGS o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov, s pravom Skupnosti (UL L 295, str. 12).