CURIA - Documents

Home > Search form > List of results > Documents

Start printing

Language of document : ECLI:EU:T:2011:362

Zadeva T-138/07

Schindler Holding Ltd in drugi

proti

Evropski komisiji

„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Trg montaže in vzdrževanja dvigal in tekočih stopnic – Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES – Manipulacije pri razpisih – Razdelitev trgov – Določanje cen“

Povzetek sodbe

1. Konkurenca – Upravni postopek – Pravica do poštenega sojenja – Neuporaba člena 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah

(člen 81 ES; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47)

2. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve in naložitvi glob – Kazenskopravna narava – Neobstoj

(člena 81 ES in 229 ES; Uredba št. 1/2003, člena 23(5) in 31)

3. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Uporaba izjav drugih podjetij, ki so sodelovala pri kršitvi, kot dokaz – Dopustnost – Pogoji

(člena 81 ES in 82 ES)

4. Akti institucij – Vročitev – Nepravilnosti – Učinki – Prenehanje teka roka za vložitev pravnega sredstva

(člena 230, peti odstavek, ES, in 254(3) ES)

5. Konkurenca – Pravila Unije – Kršitve – Pripis – Matična družba in hčerinske družbe – Gospodarska enota – Merila za presojo – Domneva, da ima matična družba odločilen vpliv na hčerinske družbe v njeni stoodstotni lasti

(člen 81 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))

6. Konkurenca – Pravila Unije – Kršitve – Pripis – Matična družba in hčerinske družbe – Domneva, da ima matična družba odločilen vpliv na hčerinske družbe v njeni stoodstotni lasti

(člen 81 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))

7. Pravo Unije – Splošna pravna načela – Pravna varnost – Zakonitost kazni – Obseg

8. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Pooblastilo za odločanje po prostem preudarku, ki ga ima Komisija na podlagi člena 23(2) Uredbe št. 1/2003 – Kršitev načela zakonitosti kazni – Neobstoj – Predvidljivost sprememb, uvedenih s smernicami

(člen 229 ES; uredbi Sveta št. 17, člen 15(2), in št. 1/2003, člena 23(2) in 31; obvestili Komisije 98/C 9/03 in 2002/C 45/03)

9. Konkurenca – Pravila Unije – Kršitve – Globe – Določitev – Merila – Zvišanje splošne ravni glob

(uredbi št. 17, člen 15(2), in št. 1/2003, člen 23(2))

10. Konkurenca – Globe – Pristojnost Komisije na podlagi Pogodbe

(členi 81 ES, 82 ES, 83(1) in (2)(a) in (d) ES, 202, tretja alinea, ES in 211, prva alinea, ES; uredbi Sveta št. 17 in št. 1/2003)

11. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Uporaba smernic pri izračunu glob – Kršitev načela prepovedi retroaktivne veljave kazenskih predpisov – Neobstoj

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23; Obvestilo Komisije 98/C 9/03)

12. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Uporaba smernic pri izračunu glob – Dopustnost – Kršitev načel varstva legitimnih pričakovanj, transparentnosti in predvidljivosti – Neobstoj

(Obvestilo Komisije 1998/C 9/03)

13. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Uporaba obvestila o ugodni obravnavi – Kršitev načel prepovedi retroaktivnosti in varstva legitimnih pričakovanj – Neobstoj

(Obvestilo Komisije 2002/C 45/03)

14. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Nenaložitev ali znižanje globe v zameno za sodelovanje obdolženega podjetja – Kršitev pravice, da ni nihče dolžan izpovedati zoper sebe, in načel domneve nedolžnosti in sorazmernosti – Neobstoj – Prekoračitev pooblastila Komisije za odločanje po prostem preudarku pri sprejetju obvestila o ugodni obravnavi – Neobstoj

(člen 81 ES; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 48; Uredba Sveta št. 1/2003, členi od 18 do 21 in člen 23; Obvestilo Komisije 2002/C 45/03, točki 11 in 23)

15. Pravo Unije – Načela – Temeljne pravice – Lastninska pravica – Omejitve – Dopustnost

(členi 81 ES, 82 ES in 295 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))

16. Konkurenca – Globe – Smernice o načinu določanja glob – Pravna narava

(Obvestilo Komisije 98/C 9/03)

17. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Obveznost upoštevanja dejanskega vpliva na trg – Neobstoj – Odločilna vloga merila, izhajajočega iz narave kršitve

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1(A))

18. Konkurenca – Globe – Odločba o naložitvi glob – Obveznost obrazložitve – Obseg

(člen 253 ES; Obvestilo Komisije 98/C 9/03)

19. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Obveznost upoštevanja velikosti trga – Neobstoj

(Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1(A), drugi odstavek, tretja alinea)

20. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Upoštevanje dejanske gospodarske zmožnosti podjetja, da povzroči škodo – Obveznost, da se znesek globe določi sorazmerno z velikostjo podjetja – Neobstoj – Določitev zneska globe glede na razdelitev udeležencev kartela v kategorije – Pogoji – Sodni nadzor

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1(A))

21. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Olajševalne okoliščine – Prenehanje kršitve pred posredovanjem Komisije – Primer hude kršitve – Izključitev

(člen 81 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 3, tretja alinea)

22. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Olajševalne okoliščine – Obveznost Komisije, da upošteva program zadevnega podjetja glede skladnosti s pravili o konkurenci – Neobstoj

(člen 81 ES; Uredba št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03)

23. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Zmanjšanje globe v zameno za sodelovanje obdolženega podjetja

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 2002/C 45/03)

24. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Odnos podjetja med upravnim postopkom – Ocena stopnje sodelovanja posameznih podjetij, udeležencev kartela

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 2002/C 45/03)

25. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Pooblastilo Komisije za odločanje po lastnem preudarku – Meje – Spoštovanje načela sorazmernosti – Pogoji

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))

1. Načelo, po katerem ima vsakdo pravico do poštenega sojenja, je splošno načelo prava Unije, ki je bilo potrjeno s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in ki ga zagotavlja člen 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah. To načelo izhaja iz temeljnih pravic, ki so sestavni del splošnih načel prava Unije, katerega spoštovanje zagotavlja Sodišče ob navezovanju na skupno ustavno tradicijo držav članic in na usmeritve, ki jih posreduje zlasti Evropsko sodišče za človekove pravice.

Organi Evropske konvencije o človekovih pravicah so s sprejetjem samostojne razlage pojma „kazenska obtožba“ postavili temelje za postopno razširitev uporabe kazenskega okvira člena 6 na področja, ki formalno ne spadajo v tradicionalne kategorije kazenskega prava, kot so denarne kazni, ki se naložijo zaradi kršitve konkurenčnega prava, vendar v zvezi s kategorijami, ki ne spadajo v „trdno jedro“ kazenskega prava, jamstev, ki jih daje kazenski okvir te določbe, ni nujno treba uporabljati strogo dosledno.

(Glej točki 51 in 52.)

2. Odločbe Komisije, ki nalagajo globe zaradi kršitev konkurenčnega prava, niso kazenske. S postopkom, v katerem Komisija sprejme odločbo o ugotovitvi kršitve in naložitvi glob, ki jo lahko nato nadzirajo sodišča Unije, so tako izpolnjene zahteve, postavljene s členom 6(1) Evropske konvencije o človekovih pravicah. Drži, da Komisija ni sodišče v smislu člena 6 te konvencije, vendar mora Komisija v upravnem postopku upoštevati splošna načela prava Unije.

Poleg tega sodišče Unije z nadzorom, ki ga izvaja nad odločbami Komisije, zagotavlja upoštevanje zahtev poštenega sojenja, kot so določene s členom 6(1) omenjene konvencije. V zvezi s tem mora zadevno podjetje imeti možnost, da odločbo, ki je bila tako sprejeta v zvezi z njim, predloži sodnemu organu z neomejeno pristojnostjo, ki lahko v celoti, tako dejansko kot pravno, spremeni izpodbijano odločbo. Ko sodišče Unije izvaja nadzor nad zakonitostjo odločbe o ugotovitvi kršitve člena 81 ES, lahko na predlog tožečih strank izčrpno preuči stvarno ugotovitev dejstev in pravno presojo, ki jo je v zvezi z njimi podala Komisija. Poleg tega ima na podlagi člena 229 ES in člena 31 Uredbe št. 1/2003 neomejeno pristojnost v zvezi z globami.

(Glej točke od 53 do 56.)

3. Nobeno pravilo niti nobeno splošno načelo prava Unije Komisiji ne prepoveduje, da se v razmerju do podjetja opre na izjave drugih podjetij. Če to ne bi držalo, bi bilo dokazno breme Komisije za ravnanja, ki so v nasprotju s členoma 81 ES in 82 ES, nevzdržno in nezdružljivo z nalogo nadzora nad pravilno uporabo teh določb, ki jo Komisiji dodeljuje Pogodba. Vendar pa izjave podjetja – obdolženega sodelovanja v kartelu – katere resničnost izpodbija več obdolženih podjetij, ni mogoče šteti za zadosten dokaz zadevnih dejstev, ne da bi bila utemeljena tudi z drugimi dokazi.

(Glej točko 57.)

4. Nepravilnosti pri vročitvi ne zadevajo odločitve in zato ne vplivajo na njeno zakonitost. Take nepravilnosti lahko v nekaterih okoliščinah le preprečijo, da začne teči rok, ki je s členom 230, peti odstavek, ES določen za sproženje postopka. Ne gre pa za takšen primer, kadar je bila tožeča stranka neizpodbitno seznanjena z vsebino izpodbijane odločbe in je izkoristila pravico do pravnega sredstva, ki ji je podeljena s členom 230, peti odstavek, ES.

(Glej točko 61.)

5. Ravnanje hčerinske družbe se lahko pripiše matični družbi, predvsem če zadevna hčerinska družba – čeprav je ločena pravna oseba – o svojem ravnanju na trgu ne odloča samostojno, ampak večinoma ravna v skladu z navodili matične družbe, zlasti ob upoštevanju gospodarskih, organizacijskih in pravnih vezi, ki povezujejo pravna subjekta. Matična družba in njena hčerinska družba sta namreč del iste gospodarske enote in zato tvorita samo eno podjetje. Dejstvo, da matična družba in njena hčerinska družba tvorita samo eno podjetje v smislu člena 81 ES, tako Komisiji omogoča, da odločbo, s katero naloži plačilo glob, naslovi na matično družbo, ne da bi bilo treba dokazati njeno osebno vpletenost v kršitev.

V posebnem primeru, v katerem je matična družba stoodstotna lastnica kapitala hčerinske družbe, ki je kršila konkurenčna pravila Unije, ta matična družba po eni strani lahko odločilno vpliva na ravnanje te hčerinske družbe, po drugi strani pa obstaja izpodbojna domneva, da ta matična družba dejansko odločilno vpliva na njeno ravnanje.

V teh okoliščinah za domnevo, da matična družba odločilno vpliva na poslovno politiko hčerinske družbe, zadostuje, da Komisija dokaže, da je ves kapital hčerinske družbe v lasti matične družbe. Komisija lahko tako matično družbo šteje za solidarno odgovorno za plačilo globe, naložene njeni hčerinski družbi, razen če matična družba, ki mora to domnevo ovreči, ne predloži zadostnih dokazov, da njena hčerinska družba na trgu ravna samostojno.

(Glej točke od 69 do 72 in 82.)

6. V posebnem primeru, kadar je matična družba stoodstotna lastnica kapitala hčerinske družbe, ki je kršila pravila o konkurenci Unije, pripisovanje odgovornosti za kršitev, ki jo je storila hčerinska družba, njeni matični družbi ne zahteva dokaza, da matična družba vpliva na politiko hčerinske družbe na posebnem področju, ki je predmet kršitve. Nasprotno pa lahko organizacijske, gospodarske in pravne vezi med matično družbo in njeno hčerinsko družbo dokažejo obstoj vpliva prve na strategijo druge ter zato upravičijo, da ju lahko štejemo za samo en gospodarski subjekt. Če torej Komisija dokaže, da je ves kapital hčerinske družbe v lasti matične družbe, lahko zadnjenavedeno šteje za solidarno odgovorno za plačilo globe, ki jo naloži hčerinski družbi, razen če matična družba dokaže, da njena hčerinska družba na trgu ravna samostojno. Dejstvo, da sta matična in hčerinska družba eno podjetje v smislu člena 81 ES, ne pa odnos prigovarjanja h kršitvi med matično in hčerinsko družbo ali celo vpletenost prve v navedeno kršitev, v bistvu Komisiji omogoča, da naslovi odločbo o naložitvi glob na matično družbo iz skupine družb.

Okoliščina, da matična družba hčerinskim družbam ni dajala navodil, ki bi omogočila ali spodbudila stike v nasprotju s členom 81 ES, in da ni bila seznanjena s takimi stiki, ni dokaz za to, da so bile zadevne hčerinske družbe samostojne. Okoliščina, da so hčerinske družbe v štirih različnih državah, v katerih so sodelovale pri ločenih in različnih kršitvah, naj ne bi obrnila domneve o odgovornosti, saj se namreč Komisija za to, da je matični družbi pripisala odgovornost za ravnanje hčerinskih družb, ni oprla na morebitno vzporednost ugotovljenih kršitev. Dejstvo, da je matična družba sprejela kodeks ravnanja, s katerim je želela preprečiti, da bi hčerinske družbe kršile pravila o konkurenci in z njimi povezane smernice, po eni strani v ničemer ne vpliva na resničnost kršitve, ugotovljene v zvezi z njim, po drugi strani pa z njim ni mogoče dokazati, da so zadevne hčerinske družbe samostojno določale svojo poslovno politiko. Nasprotno, izvajanje zadevnega kodeksa ravnanja napeljuje prej na dejanski nadzor matične družbe nad poslovno politiko njenih hčerinskih družb.

(Glej točke 82, 85, 87 in 88.)

7. Načelo zakonitosti kazni je korelat načela pravne varnosti, ki je splošno načelo prava Unije in zlasti zahteva, da je vsak predpis Unije, še posebej če predpisuje ali dopušča nalaganje sankcij, jasen in natančen, tako da se lahko zadevne osebe nedvoumno seznanijo s svojimi pravicami in dolžnostmi, ki iz njega izhajajo, ter lahko ustrezno ukrepajo.

Načelo zakonitosti kazni, ki je del splošnih načel prava Unije, na katerih temeljijo skupne ustavne tradicije držav članic, je določeno tudi v različnih mednarodnih pogodbah, zlasti v členu 7 Evropske konvencije o človekovih pravicah.

V skladu s tem načelom je treba z zakonom jasno opredeliti kazniva dejanja in kazni, s katerimi se ta kaznujejo. Ta pogoj je izpolnjen, ko lahko naslovnik norme iz besedila zadevne določbe in po potrebi s pomočjo njene razlage s strani sodišč razbere, za katera dejanja in opustitve mora kazensko odgovarjati. Poleg tega se v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice jasnost zakona ne presoja samo z vidika besedila upoštevne določbe, ampak tudi z vidika pojasnil iz obstoječe in objavljene sodne prakse.

To načelo se upošteva pri kazenskopravnih normah in tudi pri posebnih upravnopravnih instrumentih, ki predpisujejo ali dovoljujejo nalaganje upravnopravnih sankcij. Ne velja samo za norme, ki določajo znake kršitve, temveč tudi za norme, ki opredeljujejo posledice, ki izhajajo iz kršitve prvonavedenih norm.

V skladu s členom 7(1) Evropske konvencije o človekovih pravicah ni treba, da so predpisi, na podlagi katerih so naložene sankcije, tako natančno opredeljeni, da so mogoče posledice kršitve predpisov predvidljive z absolutno gotovostjo. Na podlagi sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice dejstvo, da zakon podeljuje pooblastilo za odločanje po prostem preudarku, ne pomeni kršitve zahteve po predvidljivosti, če sta obseg in način izvrševanja tega pooblastila, glede na zadevni zakoniti cilj, dovolj jasna, da se posamezniku zagotovi ustrezno varstvo zoper samovoljo. Pri tem Evropsko sodišče za človekove pravice poleg besedila zakona upošteva vprašanje, ali je ustaljena in objavljena sodna praksa pojasnila uporabljene nedoločne pojme.

(Glej točke od 95 do 97 in 99.)

8. Kar zadeva zakonitost člena 23(2) Uredbe št. 1/2003 glede na načelo zakonitosti kazni, zakonodajalec Unije Komisiji ni podelil pretiranega ali samovoljnega pooblastila za odločanje po prostem preudarku pri določanju glob za kršitev pravil o konkurenci.

Prvič, s to določbo je izvajanje tega preudarka omejeno z določitvijo objektivnih meril, ki jih je Komisija dolžna upoštevati. V zvezi s tem po eni strani za globo, ki se lahko naloži, velja številčno določljiva in absolutna zgornja meja, ki se izračuna za vsako podjetje in vsak primer kršitve posebej, tako da je najvišji znesek globe, ki se lahko naloži danemu podjetju, določljiv vnaprej. Po drugi strani je Komisiji s to določbo naloženo, da globe določi za vsak posamezen primer ter pri tem upošteva težo in trajanje kršitve.

Drugič, Komisija mora pri izvajanju pooblastila za odločanje po prostem preudarku v zvezi z globami, naloženimi na podlagi člena 23(2) Uredbe št. 1/2003, spoštovati splošna pravna načela, zlasti načeli enakega obravnavanja in sorazmernosti.

Tretjič, Komisija je izvajanje svojega pooblastila za odločanje po prostem preudarku – da bi zagotovila predvidljivost in preglednost svojega delovanja – omejila še s pravili ravnanja, ki si jih je določila v Obvestilu o imuniteti pred globami in znižanju glob v kartelnih zadevah in Smernicah o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ. V zvezi s tem so v navedenem obvestilu in navedenih smernicah po eni strani določena pravila ravnanja, od katerih se Komisija ne more oddaljiti, ne da bi bila sankcionirana na podlagi kršitve splošnih pravnih načel, kot sta enako obravnavanje in varstvo legitimnih pričakovanj, po drugi strani pa je s tema dokumentoma zagotovljena pravna varnost zadevnih podjetij s tem, da je v njiju določena metodologija, ki jo je Komisija uporabila za določanje glob, naloženih na podlagi člena 23(2) Uredbe št. 1/2003.

Poleg tega je okoliščina, da je Komisija sprejela navedene smernice, nato pa Smernice o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe št. 1/2003 – kolikor je to sprejetje v zakonskem okviru člena 15(2) Uredbe št. 17 in člena 23(2) Uredbe št. 1/2003 – prispevala k natančnejši določitvi meja za izvrševanje pooblastila za odločanje po prostem preudarku, ki ga ima Komisija že na podlagi teh določb, ne da bi bilo iz tega mogoče domnevati, da zakonodajalec Unije na začetku ni zadostno opredelil meja pristojnosti Komisije na zadevnem področju.

Četrtič, sodišče Unije na podlagi člena 229 ES in člena 31 Uredbe št. 1/2003 odloča z neomejeno pristojnostjo o tožbah zoper odločbe, s katerimi Komisija določa globe, in lahko odločbe Komisije ne le razglasi za nične, temveč tudi razveljavi, zniža ali zviša naložene globe. Znana in dostopna upravna praksa Komisije je tako podvržena celovitemu nadzoru sodišča Unije. Zadevni nadzor je z ustaljeno in objavljeno sodno prakso omogočil natančno opredelitev morda še nedoločenih izrazov iz člena 15(2) Uredbe št. 17 in nato člena 23(2) Uredbe št. 1/2003. Tako lahko obveščen gospodarski subjekt po potrebi s pomočjo pravnega svetovalca dovolj natančno predvidi metodo in okvirno višino globe, ki mu grozi za neko ravnanje. Dejstvo, da ta subjekt vnaprej ne more poznati natančne višine globe, ki jo Komisija naloži v posameznem primeru, ne pomeni kršitve načela zakonitosti kazni.

(Glej točke 101, 102 in od 105 do 108.)

9. Kar zadeva povišanje ravni glob po sprejetju Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ, lahko Komisija raven glob kadar koli prilagodi, če to zahteva učinkovita uporaba pravil Unije o konkurenci, tako da se lahko taka sprememba upravne prakse šteje za objektivno utemeljeno s ciljem splošne preprečitve kršitev pravil Unije o konkurenci. Zvišanje ravni glob se torej ne more šteti za nezakonito z vidika načela zakonitosti kazni, ker ostaja v zakonskem okviru, opredeljenem v členu 15(2) Uredbe št. 17 in členu 23(2) Uredbe št. 1/2003.

(Glej točko 112.)

10. Pooblastilo za nalaganje glob v primeru kršitev pravil o konkurenci izvirno pripada Svetu, ki naj bi to pooblastilo oziroma njegovo izvajanje prenesel na Komisijo v smislu člena 202, tretja alinea, ES. V skladu z določbami členov 81 ES, 82 ES, 83(1) in (2)(a) in (d) ES ter 202, tretja alinea, ES je to pooblastilo del vloge Komisije, da skrbi za uporabo prava Unije, pri čemer je bila glede uporabe členov 81 ES in 82 ES ta vloga določena, uokvirjena in formalizirana z uredbama št. 17 in št. 1/2003. Pooblastilo za nalaganje glob, ki ga ima Komisija na podlagi teh uredb, izhaja torej iz določb Pogodbe, njegov namen pa je omogočiti učinkovito uporabo prepovedi, predvidenih v navedenih členih.

(Glej točko 115.)

11. Načelo prepovedi retroaktivnosti kazenskih zakonov iz člena 7 Evropske konvencije o človekovih pravicah je splošno načelo prava Unije, katerega spoštovanje je obvezno, ko se globe naložijo zaradi kršitve pravil konkurence, in to načelo zahteva, da so izrečene sankcije v skladu s tistimi, ki so bile določene, ko je bila kršitev storjena. Sprejetje smernic, ki naj bi spremenile splošno politiko konkurence Komisije glede glob, načeloma lahko spada v obseg načela prepovedi retroaktivnosti.

Glede spoštovanja načela prepovedi retroaktivnosti s Smernicami o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ, domnevno povišanje ravni glob ostaja v zakonskem okviru, določenem s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 23(2) Uredbe št. 1/2003, saj je v točki 5(a) teh smernic izrecno določeno, da naložene globe v nobenem primeru ne smejo preseči 10 % prometa, kar je zgornja meja, določena z navedenima določbama.

Bistvena novost smernic je, da se kot izhodišče za izračun zneska globe upošteva osnovni znesek, ki se določi v okviru za to predvidenega razreda, pri čemer razredi ustrezajo različnim stopnjam teže kršitev, kot taki pa nimajo nobene zveze z upoštevnim prometom. Ta metoda temelji predvsem na sicer relativni in prilagodljivi določitvi tarif glob.

Dejstvo, da je Komisija v preteklosti pri globah uporabljala določene višine za določene vrste kršitev, tej ne more odvzeti možnosti, da to višino zviša v okviru omejitev, navedenih v uredbah št. 17 in št. 1/2003, če je to potrebno, da se zagotovi udejanjenje politike konkurence Unije. Nasprotno, učinkovita uporaba pravil o konkurenci zahteva, da lahko Komisija višino glob kadar koli prilagodi potrebam te politike.

Iz tega izhaja, da podjetja, ki so v upravnem postopku, v katerem je lahko naložena globa, ne morejo pridobiti legitimnih pričakovanj, da Komisija ne bo presegla ravni glob, ki jo je prej uporabljala, kot tudi ne, da bo uporabila določeno metodo izračuna glob. Torej morajo omenjena podjetja upoštevati možnost, da lahko Komisija v vsakem trenutku zviša raven glob glede na raven, ki jo je uporabljala v preteklosti.

V teh okoliščinah z navedenimi smernicami ni kršeno načelo prepovedi retroaktivnosti, ker naj bi bile zaradi njihovega sprejetja naložene večje globe, kot so bile naložene v preteklosti, ali ker naj bi bile v obravnavanem primeru presežene meje predvidljivosti. Smernice in predvsem nova metoda izračuna glob, ki jo prinašajo, ob predpostavki, da ta poostri naložene globe, so bile namreč razumno predvidljive.

(Glej točke 118, 119, od 123 do 128 in 133.)

12. Komisija je objavila Smernice o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ in v njih opisala metodo izračuna, h katere uporabi se je zavezala v posameznih primerih, da bi zagotovila preglednost in povečala pravno varnost zadevnih podjetij. S tem, da sprejme taka pravila ravnanja in da z njihovo objavo razglasi, da jih bo v prihodnje uporabljala v primerih, na katere se nanašajo, se Komisija omejuje pri izvrševanju svojega pooblastila za odločanje po prostem preudarku, in od njih ne more odstopiti, ne da bi bila, glede na okoliščine primera, sankcionirana na podlagi kršitve splošnih pravnih načel, kot sta enako obravnavanje in varstvo zaupanja v pravo. Smernice na splošno in abstraktno določajo metodologijo, ki si jo je Komisija določila za potrebe določitve višine glob, in posledično podjetjem zagotavljajo pravno varnost. Po drugi strani lahko obveščen gospodarski subjekt po potrebi s pomočjo pravnega svetovalca dovolj natančno predvidi metodo in okvirno višino globe, ki mu grozi za neko ravnanje. Drži, da gospodarski subjekt na podlagi teh smernic ne more predvideti natančne višine globe, ki jo bo Komisija naložila v posameznem primeru. Vendar zaradi teže kršitev, ki jih mora sankcionirati Komisija, namen represije in odvračanja upravičuje izognitev temu, da bi podjetja lahko ocenila koristi, ki bi jih imela s sodelovanjem pri kršitvi, tako da bi vnaprej upoštevala višino globe, ki bi jim bila naložena zaradi tega protipravnega ravnanja.

(Glej točke 135, 136, 201 in 202.)

13. Z upoštevanjem – pri določitvi zneska glob, naloženih zaradi kršitve pravil Unije o konkurenci – Obvestila o imuniteti pred globami in znižanju glob v kartelnih zadevah ni kršeno načelo prepovedi retroaktivnosti in načelo varstva legitimnih pričakovanj. Prvo od dveh omenjenih načel ne nasprotuje uporabi smernic, na podlagi katerih so lahko hipotetično zvišane ravni glob, če je bilo mogoče politiko, ki jo udejanjajo, ustrezno predvideti. Glede drugega omenjenega načela pa gospodarski subjekti ne morejo imeti zaupanja v ohranitev obstoječega položaja, saj ga lahko institucije spremenijo na podlagi svojega pooblastila za odločanje po prostem preudarku.

(Glej točki 143 in 144.)

14. Podjetja imajo na podlagi splošnih načel prava Unije – med katera spadajo tudi temeljne pravice in ob upoštevanju katerih je treba razlagati vsa besedila prava Unije – pravico, da jih Komisija ne sili v priznanje sodelovanja pri kršitvi pravil o konkurenci, vendar pa Komisiji to ne preprečuje, da pri določitvi zneska globe upošteva pomoč, ki jo je podjetje po svoji volji ponudilo, da bi se ugotovil obstoj kršitve. V zvezi s tem je sodelovanje zadevnega podjetja na podlagi Obvestila o imuniteti pred globami in znižanju glob v kartelnih zadevah popolnoma prostovoljno. Podjetje namreč nikakor ni prisiljeno k predložitvi dokazov o domnevnem omejevalnem sporazumu. Stopnja sodelovanja, v katero je pripravljeno privoliti podjetje med upravnim postopkom, je torej odvisna izključno od njegove volje in ni nikakor določena z obvestilom o ugodni obravnavi. Poleg tega se z nobeno določbo tega obvestila ne zahteva, da se zadevno podjetje odpove izpodbijanju ali popravku napačnih dejstev, ki jih predloži drugo podjetje.

S tem obvestilom tudi ni kršeno načelo in dubio pro reo ali načelo domneve nedolžnosti, kot izhaja zlasti iz člena 6(2) Evropske konvencije o človekovih pravicah in se ga uvršča med temeljne pravice, ki so v skladu s sodno prakso Sodišča, utemeljeno tudi s členom 6(2) EU in členom 48 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije, priznane kot del pravnega reda Unije. Sodelovanje podjetja na podlagi tega obvestila je po eni strani popolnoma prostovoljno in ne zahteva se, da bi podjetje predložilo kakršne koli dokaze, po drugi strani pa to sodelovanje ne vpliva na obveznost Komisije, da dokaže kršitve, ki jih je ugotovila, in predloži dokaze, s katerimi je mogoče pravno zadostno dokazati obstoj dejstev, ki tvorijo znake kršitve. V ta namen se Komisija pri dokazovanju obstoja kršitve lahko – ne da bi kršila načelo domneve nedolžnosti – opre na dokumente, ki jih zbere med pregledi na podlagi uredb št. 17 in št. 1/2003 ali jih prejme v odgovor na zahteve po informacijah na podlagi zadevnih uredb, in na dokaze, ki jih podjetje prostovoljno predloži na podlagi zadevnega obvestila.

Z obvestilom o ugodni obravnavi tudi ni kršeno načelo sorazmernosti. To obvestilo se zdi primeren in nepogrešljiv instrument pri dokazovanju obstoja tajnih horizontalnih omejevalnih sporazumov in s tem pri usmeritvi ravnanja podjetij v smislu spoštovanja pravil o konkurenci. Čeprav so namreč instrumenti iz členov od 18 do 21 Uredbe št. 1/2003, to je zahteve po informacijah in pregledi, nujno potrebni za pregon kršitev konkurenčnega prava, je tajne omejevalne sporazume pogosto težko izslediti in preiskati brez sodelovanja zadevnih podjetij. Tako lahko tveganje, da mu bo naložena velika globa, udeleženca v kartelu, ki želi svojo udeležbo končati, odvrne od tega, da bi o zadevnem kartelu obvestil Komisijo. Da bi bil odvrnjen od tega, da Komisije ne bi obvestil o obstoju kartela, je v obvestilu o ugodni obravnavi predvidena možnost priznanja imunitete pred globami ali precejšnjega znižanja globe za podjetja, ki Komisiji predložijo dokaze o obstoju horizontalnega omejevalnega sporazuma.

Komisija s sprejetjem pravil ravnanja v obvestilu o ugodni obravnavi, s katerimi si je postavila smernice, kar zadeva izvajanje pooblastila za odločanje po prostem preudarku pri določanju glob, da bi tako zlasti upoštevala ravnanje podjetij med upravnim postopkom in uspešneje zagotavljala enako obravnavanje zadevnih podjetij, ni prekoračila pooblastil, ki jih ima na podlagi Uredbe št. 1/2003. Dejansko Komisija podjetju, ki je kršilo člen 81 ES, lahko naloži globo, ni pa je dolžna naložiti. Poleg tega v členu 23(2) in (3) Uredbe št. 1/2003 niso taksativno našteta merila, ki jih mora Komisija upoštevati pri določanju višine globe. Torej je mogoče kot dejavnik v zadevnem postopku določanja upoštevati tudi ravnanje podjetja med upravnim postopkom.

(Glej točke 149, 150, 153, 155, 160, 162, 163, 168, 169, 171 in od 174 do 176.)

15. Pristojnosti Skupnosti je treba izvrševati ob spoštovanju mednarodnega prava. Lastninska pravica ni zavarovana le z mednarodnim pravom, ampak se uvršča tudi med splošna načela prava Unije. Vendar nadrejenost mednarodnega prava pravu Unije ne zajema primarnega prava in še posebej ne splošnih načel, katerih del so temeljne pravice. V zvezi s tem lastninska pravica ni absolutna prerogativa, ampak jo je treba obravnavati glede na vlogo, ki jo ima v družbi. Torej je mogoče izvrševanje lastninske pravice omejiti, če te omejitve dejansko ustrezajo ciljem v splošnem interesu, ki si jih je zastavila Skupnost, ter glede na zastavljene cilje ne pomenijo nesorazmernega in nedopustnega ukrepa, ki bi ogrožal bistvo tako zagotovljene pravice. Glede na to, da je uporaba členov 81 ES in 82 ES eden od vidikov javnega interesa Skupnosti, je mogoče na podlagi teh členov omejiti izvrševanje lastninske pravice, če zadevne omejitve niso nesorazmerne in ne ogrožajo bistva te pravice.

(Glej točke od 187 do 190.)

16. Čeprav Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ ni mogoče opredeliti kot pravno pravilo, ki bi ga uprava v vsakem primeru morala spoštovati, vseeno določajo pravilo ravnanja, ki kaže na prakso, ki ji je treba slediti in od katere uprava v konkretnem primeru ne more odstopiti brez navedbe razlogov, ki bi bili združljivi z načelom enakega obravnavanja. Komisija se s tem, da sprejme taka pravila ravnanja in da z njihovo objavo razglasi, da jih bo v prihodnje uporabljala v primerih, na katere se nanašajo, sama omejuje pri izvrševanju svojega pooblastila za odločanje po prostem preudarku in od teh pravil ne more odstopiti, ne da bi bila glede na okoliščine primera sankcionirana na podlagi kršitve splošnih pravnih načel, kot sta enako obravnavanje in varstvo zaupanja v pravo. Poleg tega navedene smernice na splošno in abstraktno določajo metodologijo, ki si jo je Komisija določila za potrebe določitve višine glob, in posledično podjetjem zagotavljajo pravno varnost.

(Glej točke od 200 do 202.)

17. Težo kršitev konkurenčnega prava Unije je treba ugotoviti ob upoštevanju velikega števila dejavnikov, kot so okoliščine posameznega primera, njegov kontekst in odvračilni učinek glob, pri čemer ni obveznega in izčrpnega seznama meril, ki jih je obvezno treba upoštevati.

Na podlagi točke 1(A), prvi pododstavek, Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ mora Komisija pri presoji resnosti kršitve oceniti dejanski vpliv le, če se zdi, da ga je mogoče meriti. Pri presoji tega vpliva se mora Komisija opirati na konkurenco, ki bi normalno obstajala, če ne bi bilo kršitve. Če torej tožeče stranke ne dokažejo, da bi bilo mogoče dejanski vpliv omejevalnih sporazumov izmeriti, Komisija ni dolžna upoštevati dejanskega vpliva kršitev, da bi tako presodila njihovo težo. Učinek protikonkurenčnega ravnanja pri presoji teže kršitve dejansko ni odločilno merilo. Elementi, ki zadevajo cilj nekega ravnanja, so lahko pomembnejši kot tisti, ki zadevajo njegove učinke, predvsem če gre za kršitve, ki so resne že po naravi, kot je razdelitev trgov. Tako ima narava kršitve odločilno vlogo zlasti pri opredeljevanju „zelo resnih“ kršitev. Iz opisa zelo resnih kršitev v navedenih smernicah izhaja, da so lahko sporazumi ali usklajena ravnanja, katerih namen je zlasti razdelitev trgov, že zaradi svoje narave opredeljeni kot „zelo resni“, ne da bi bilo treba taka ravnanja opredeliti na podlagi posebnega vpliva ali posebne geografske razsežnosti in ne da bi bilo kršeno načelo domneve nedolžnosti zaradi neupoštevanja dejanskega vpliva kršitev.

V teh okoliščinah spadajo kršitve pravil o konkurenci, ugotovljene v odločbi Komisije, ne glede na domnevno raznovrstno strukturo omejevalnih sporazumov med najresnejše kršitve člena 81 ES, saj vključujejo tajno dogovarjanje med konkurenti o delitvi trgov ali zamrznitvi tržnih deležev z delitvijo projektov prodaje in montaže novih dvigal in/ali tekočih stopnic ter o nekonkuriranju pri vzdrževanju in posodabljanju dvigal in tekočih stopnic. Poleg resnega izkrivljanja konkurence, ki ga povzročajo, ti omejevalni sporazumi s tem, da udeležence sporazumov zavezujejo k upoštevanju ločenih trgov, pogosto razmejenih z državnimi mejami, povzročajo tudi izolacijo teh trgov, kar je v nasprotju z glavnim ciljem Pogodbe o povezovanju trga Skupnosti. Zato so take kršitve, še posebno pri horizontalnih omejevalnih sporazumih, opredeljene kot posebej resne ali očitne kršitve.

(Glej točke 198, 214, 215, od 221 do 223, 234, 235 in 254.)

18. Pri odločbah Komisije, s katerimi se ugotovi kršitev pravil o konkurenci Unije in se naložijo globe, je zahteva po bistveni formalnosti, ki jo pomeni dolžnost obrazložitve, izpolnjena, če Komisija v odločbi navede elemente presoje, ki so ji omogočili izmeriti težo in trajanje kršitve, ne da bi morala v njej navesti podrobnejšo analizo ali številčne podatke v zvezi z načinom izračuna globe. Glede na to, da Komisija v izpodbijani odločbi pojasni, da so bili izhodiščni zneski glob določeni ob upoštevanju narave kršitev in velikosti upoštevnega geografskega trga in da je težo kršitev preučila glede na značilnosti udeleženk in da je pri tem med zadevnimi podjetji razlikovala glede na njihov promet v zvezi s proizvodi, vključenimi v omejevalni sporazum v državi, v kateri se je ta izvajal, so elementi presoje, na katere se je Komisija oprla pri opredelitvi teže ugotovljenih kršitev, v izpodbijani odločbi pojasnjeni dovolj in ob upoštevanju člena 253 ES.

(Glej točke 203, 240 in od 243 do 245.)

19. Pri odločbah Komisije, s katerimi se ugotovi kršitev pravil o konkurenci Unije in se naložijo globe, velikost upoštevnega trga načeloma ni obvezen element, ampak samo eden od elementov, upoštevnih za presojo teže kršitve, saj Komisiji ni treba opredeliti zadevnega trga niti oceniti njegove velikosti, če ima zadevna kršitev protikonkurenčen cilj. Dejansko Smernice o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ ne določajo, da se znesek glob izračuna glede na celotni promet ali promet, ki so ga ustvarila podjetja na zadevnem trgu. Vendar ne nasprotujejo temu, da bi se tak promet zaradi spoštovanja splošnih načel prava Unije, in če okoliščine to zahtevajo, upošteval pri določanju globe.

V teh okoliščinah izhodiščni zneski glob, določeni za kršitev v Luksemburgu, niso previsoki, ker predstavljajo polovico minimalnega praga, ki je v smernicah običajno predviden za zelo resne kršitve.

(Glej točki 247 in 248.)

20. V okviru izračuna glob, naloženih na podlagi člena 23(2) Uredbe št. 1/2003, različno obravnavanje zadevnih podjetij izhaja iz izvajanja pooblastil, ki jih ima Komisija na podlagi te določbe. Komisija mora namreč v okviru svojega polja prostega preudarka individualizirati sankcijo glede na ravnanja in značilnosti teh podjetij, da lahko v vsakem primeru zagotovi polno učinkovitost konkurenčnih pravil Unije. Tako je v Smernicah o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ določeno, da je treba za kršitev neke teže, če vključuje več podjetij, na primer kartele, včasih splošne izhodiščne zneske primerno ponderirati, da bi se tako določil poseben izhodiščni znesek, v katerem se upoštevata teža in zato dejanski vpliv kršitve vsakega od podjetij na konkurenco, zlasti ob večjem neskladju med velikostjo podjetij, ki storijo istovrstne kršitve. Predvsem je treba upoštevati dejansko gospodarsko zmožnost kršiteljev, da povzročijo večjo škodo drugim subjektom, zlasti potrošnikom.

Poleg tega pravo Unije nikakor ne vsebuje splošno veljavnega načela, da mora biti sankcija v sorazmerju s pomenom podjetja na trgu proizvodov, ki so predmet kršitve.

Nazadnje, v zvezi s presojo teže kršitve glede na razvrstitev članic omejevalnega sporazuma v kategorije, mora sodišče Unije, da bi preverilo, ali je taka razvrstitev skladna z načeloma enakega obravnavanja in sorazmernosti, pri svojem nadzoru nad zakonitostjo izvajanja pooblastila za odločanje po prostem preudarku, ki ga ima Komisija na tem področju, preveriti le, ali je ta razvrstitev dosledna in objektivno utemeljena. Poleg tega načelo enakega kaznovanja za isto ravnanje v skladu z navedenimi smernicami o načinu določanja glob vodi k različnim globam, naloženim udeleženim podjetjem, ne da bi k taki diferenciaciji vodilo aritmetično izračunavanje.

(Glej točke od 255 do 258, 263 in 265.)

21. Olajševalne okoliščine ni mogoče priznati na podlagi točke 3, tretja alinea, Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ, če se je kršitev prenehala izvajati pred datumom prvega posega Komisije. To je namreč logično lahko olajševalna okoliščina v smislu navedene določbe samo, če so bila s temi posegi Komisije zadevna podjetja spodbujena k prenehanju protikonkurenčnih ravnanj. Cilj te določbe je spodbuditi podjetja k prenehanju protikonkurenčnih ravnanj takoj, ko Komisija začne preiskavo v zvezi s tem, tako da znižanja globe na podlagi tega ni mogoče uporabiti, kadar se je kršitev prenehala, preden je Komisija začela prve posege. Uporaba znižanja v takih okoliščinah in upoštevanje trajanja kršitve pri izračunu zneska glob bi namreč pomenila podvojevanje.

(Glej točko 274.)

22. Sprejetje programa usklajevanja s strani podjetja, ki je kršilo pravila Unije o konkurenci, ne zavezuje Komisije, da zaradi te okoliščine odobri znižanje globe. Poleg tega je sicer pomembno, da podjetje sprejme ukrepe, da bi preprečilo to, da bi njegovi uslužbenci v prihodnosti storili nove kršitve konkurenčnega prava Unije, vendar to dejstvo v ničemer ne spreminja resničnosti ugotovljene kršitve. Komisiji torej takega elementa ni treba upoštevati kot olajševalno okoliščino, še zlasti, kadar kršitve, ugotovljene v izpodbijani odločbi, pomenijo očitno kršitev člena 81 ES.

(Glej točko 282.)

23. Obvestilo o imuniteti pred globami in znižanju glob v kartelnih zadevah je akt, ki je namenjen pojasnitvi – ob spoštovanju hierarhično višjega prava – meril, ki jih Komisija namerava uporabiti v okviru svojega polja prostega preudarka, ki ga ima pri določitvi zneska glob, naloženih za kršitev pravil Unije o konkurenci. Iz njega izhaja samoomejevanje tega pooblastila, ki pa ni nezdružljivo z ohranitvijo večjega polja prostega preudarka Komisije.

Zato ima Komisija široko polje prostega preudarka pri presoji, ali dokazi, ki jih predloži podjetje, ki želi, da se zanj uporabijo ugodnosti iz obvestila o ugodni obravnavi, pomenijo znatno dodano vrednost v smislu točke 21 zadevnega obvestila.

Komisija lahko po ugotovitvi, da dokazi pomenijo znatno dodano vrednost v smislu točke 21 obvestila o ugodni obravnavi, po prostem preudarku določi tudi natančno raven znižanja globe, ki naj se prizna zadevnemu podjetju. V prvem pododstavku odstavka 23(b) obvestila o ugodni obravnavi so namreč določeni razredi za znižanje globe za različne kategorije obravnavanih podjetij. Glede na navedeno polje prostega preudarka sodišče Unije razveljavi le očitno prekoračitev tega polja.

V teh okoliščinah Komisija očitno ne prekorači svojega polja prostega preudarka, kadar meni, da izjava, ki v neki meri le potrjuje izjavo, ki jo je že imela Komisija, ne pomeni znatne dodane vrednosti, ker znatno ne olajšuje nalog Komisije in zato tudi ni dovolj, da bi upravičevala znižanje zneska globe zaradi sodelovanja.

(Glej točke 295, 296, od 298 do 300, 309 in 311.)

24. Pri presoji sodelovanja, ki ga ponudijo članice kartela, Komisija med upravnim postopkom ne sme kršiti načela enakega obravnavanja. Kadar položaji različnih podjetij, ki se sankcionirajo za kršitev pravil Unije o konkurenci, niso primerljivi, Komisija ne krši načela enakega obravnavanja, če nekaterim podjetjem glede na dodano vrednost njihovega sodelovanja odobri ustrezno znižanje glob in če kakšnemu drugemu podjetju ne prizna takega znižanja na podlagi Obvestila o imuniteti pred globami in znižanju glob v kartelnih zadevah. Glede tega se dodana vrednost sodelovanja ugotavlja na podlagi dokazov, ki jih Komisija že ima. Kadar torej podjetje predloži dokaze, ki niso odločilni pri dokazovanju delovanja kartela, ampak le okrepijo možnost Komisije, da dokaže kršitev, ker podprejo dokaze, ki jih že ima, ali kadar takšno podjetje obvesti Komisijo o dokazih z znatno dodano vrednostjo šele več mesecev po tem, ko so jo o njih obvestila druga podjetja, in ji kljub temu ne predloži vseh listinskih dokazov iz obdobja nastanka dejstev, Komisija za tako podjetje odloči, da se mu globa zniža za zelo nizek odstotek, ne da bi s tem očitno prekoračila svoje polje prostega preudarka.

(Glej točke 313, 315, 319, 335, 336, 344 in 347.)

25. Kar zadeva spoštovanje načela sorazmernosti pri določitvi zneska glob za kršitev pravil Unije o konkurenci, take globe ne smejo biti čezmerne z vidika zastavljenih ciljev, to je z vidika upoštevanja pravil o konkurenci, in globa, ki je naložena podjetju zaradi kršitve predpisov na področju konkurence mora biti sorazmerna s kršitvijo, ki se presodi celostno, zlasti ob upoštevanju njene teže. Poleg tega lahko Komisija pri določanju zneska glob utemeljeno upošteva potrebo po tem, da se z zadevnimi globami zagotovi dovolj odvračilen učinek.

V zvezi s tem, prvič, omejevalni sporazumi, ki vključujejo zlasti tajno dogovarjanje med konkurenti o delitvi trgov ali zamrznitvi tržnih deležev z delitvijo projektov prodaje in montaže novih dvigal in/ali tekočih stopnic ter o nekonkuriranju pri vzdrževanju in posodabljanju dvigal in tekočih stopnic, pomenijo kršitve, ki spadajo že po naravi med najhujše kršitve člena 81 ES.

Drugič, Komisija lahko ob izračunu višine glob upošteva zlasti velikost in gospodarsko moč gospodarske enote, ki deluje kot podjetje v smislu člena 81 ES. Vendar upoštevno podjetje niso posamezne hčerinske družbe, ki so sodelovale pri kršitvah, ampak matična družba in njene hčerinske družbe. Tretjič, kar zadeva sorazmernost med globami ter velikostjo in gospodarsko močjo zadevnih gospodarskih enot, je Komisija omejena z zgornjo mejo v višini 10 %, ki je določena v členu 23(2) Uredbe št. 1/2003 in katere namen je preprečiti, da bi bile globe nesorazmerne glede na velikost podjetja. Vendar skupnega zneska glob, ki zajema približno 2 % konsolidiranega prometa zadevnega podjetja v poslovnem letu pred sprejetjem zadevne odločbe, ni mogoče šteti za nesorazmernega glede na velikost tega podjetja.

(Glej točke od 367 do 370.)