SKLEPNI PREDLOGI GENERALNE PRAVOBRANILKE

VERICE Trstenjak,

predstavljeni 12. februarja 2009(1)

Zadeva C‑5/08

Infopaq International A/S

proti

Danske Dagblades Forening

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Højesteret (Danska))

„Direktiva 2001/29 – Člena 2 in 5 – Usklajevanje določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi – Pravica reproduciranja – Izjeme in omejitve – Začasna dejanja reproduciranja – Spremljanje in analiza medijev – Odlomki iz časopisnih člankov, sestavljeni iz enajstih besed“

Vsebinsko kazalo

I – Uvod

II – Pravni okvir

III – Dejansko stanje, postopek v glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje

IV – Postopek pred Sodiščem

V – Trditve strank

A – Prvo vprašanje za predhodno odločanje

B – Drugo do dvanajsto vprašanje za predhodno odločanje

C – Trinajsto vprašanje za predhodno odločanje

VI – Presoja generalne pravobranilke

A – Uvod

B – Bistvene značilnosti postopka priprave odlomkov iz časopisnih člankov, ki ga uporablja Infopaq

C – Razlaga člena 2 Direktive 2001/29 (prvo vprašanje za predhodno odločanje)

D – Razlaga člena 5(1) Direktive 2001/29 (drugo do dvanajsto vprašanje za predhodno odločanje)

1. Vsebina in namen člena 5(1) Direktive 2001/29

2. Pogoj za uporabo člena 5(1): začasna dejanja reproduciranja

3. Preizkus štirih pogojev iz člena 5(1) Direktive 2001/29

a) Prvi pogoj: prehodna dejanja (drugo do peto vprašanje)

b) Drugi pogoj: sestavni in bistveni del tehnološkega procesa (šesto, sedmo in osmo vprašanje)

c) Tretji pogoj: dejanja, katerih edini namen je omogočiti zakonito uporabo (deveto in deseto vprašanje)

i) Splošno o pogoju zakonite uporabe dela (deveto vprašanje)

ii) Zakonita uporaba v obravnavani zadevi (deseto vprašanje)

– Preformuliranje desetega vprašanja

– Analiza in odgovor na deseto vprašanje

d) Četrti pogoj: dejanja, ki nimajo nobenega neodvisnega ekonomskega pomena (enajsto in dvanajsto vprašanje)

4. Sklep glede razlage člena 5(1) Direktive 2001/29

E – Razlaga člena 5(5) Direktive 2001/29 (trinajsto vprašanje za predhodno odločanje)

1. Ali natisnjenje odlomkov iz časopisnih člankov izpolnjuje pogoje iz člena 5(5) Direktive 2001/29?

2. Ali začasna dejanja reproduciranja izpolnjujejo pogoje iz člena 5(5)?

3. Sklep glede razlage člena 5(5) Direktive 2001/29

F – Sklep

VII – Predlog

I –    Uvod

1.        Ta zadeva odpira občutljiva vprašanja ravnotežja med varstvom avtorske pravice in razvojem tehnologije v informacijski družbi. Po eni strani naj varstvo avtorske pravice ne bi onemogočalo normalnega delovanja in razvoja novih tehnologij, po drugi strani pa je treba tudi v informacijski družbi zagotoviti ustrezno varstvo avtorske pravice. Razvoj tehnologije namreč omogoča hitrejše in lažje reproduciranje avtorskih del, zato se mora varstvo avtorske pravice prilagoditi temu razvoju.

2.        Vprašanja za predhodno odločanje v tej zadevi se najprej nanašajo na to, ali shranjevanje in natisnjenje odlomkov iz časopisnih člankov, pri čemer je odlomek sestavljen iz iskane besede ter petih besed pred njo in petih besed za njo, v istem vrstnem redu, kakor se pojavljajo v časopisnem članku, pomeni reproduciranje v smislu člena 2 Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi(2) (v nadaljevanju: Direktiva 2001/29). Vprašanja se nanašajo tudi na to, ali sta postopek priprave teh odlomkov, ki vključuje skeniranje časopisnih člankov, s čimer se ustvari slikovna datoteka, in pretvorbo te slikovne datoteke v tekstovno datoteko, ter shranjevanje odlomka iz enajstih besed dovoljena zato, ker gre za dejanji reproduciranja, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 5(1) Direktive 2001/29. Nazadnje predložitveno sodišče z vprašanji za predhodno odločanje želi izvedeti tudi to, ali dejanja reproduciranja v tej zadevi izpolnjujejo pogoje iz člena 5(5) Direktive 2001/29.

3.        Ta vprašanja se zastavljajo v sporu med družbo Infopaq International A/S (v nadaljevanju: Infopaq) in strokovnim združenjem danskih dnevnih časopisov, v katerem Infopaq zahteva, naj predložitveno sodišče izda ugotovitveno sodbo, da za pripravo odlomkov iz časopisnih člankov, ki so sestavljeni iz iskane besede ter petih besed pred njo in petih besed za njo, ne potrebuje dovoljenja imetnikov avtorskih pravic na časopisnih člankih.

II – Pravni okvir

4.        Četrta, peta, deveta, deseta, enajsta, enaindvajseta, dvaindvajseta, enaintrideseta in triintrideseta uvodna izjava Direktive 2001/29 določajo:

„(4) Usklajena pravna ureditev avtorske in sorodnih pravic bo zaradi večje pravne varnosti in hkrati z zagotavljanjem visoke stopnje varstva intelektualne lastnine omogočala naložbe v ustvarjalnost in inovacije […].

(5) S tehnološkim razvojem so se možnosti za ustvarjanje, izdelavo in izkoriščanje povečale in postale bolj raznolike. Čeprav novi koncepti za varstvo intelektualne lastnine niso potrebni, je treba trenutno veljavno zakonodajo o avtorski in sorodnih pravicah prilagoditi in dopolniti, da bo ustrezala ekonomski[m] realnostim, kot so nove oblike izkoriščanja.

[…]

(9) Vsakršno usklajevanje avtorske in sorodnih pravic mora temeljiti na visoki stopnji varstva, kajti takšne pravice so za intelektualno ustvarjanje bistvenega pomena. Njihovo varstvo pomaga zagotoviti ohranjanje in razvoj ustvarjalnosti v interesu avtorjev, izvajalcev, producentov, potrošnikov, kulture, industrije in javnosti nasploh. Intelektualna lastnina se torej prizna kot sestavni del lastnine.

(10) Če naj avtorji ali izvajalci nadaljujejo z ustvarjalnim in umetniškim delom, morajo za uporabo svojega dela prejeti primerno nagrado, prav tako pa tudi producenti, da lahko to delo financirajo. […] Zadostno pravno varstvo pravic intelektualne lastnine je nujno, če se želi zagotoviti takšno nagrajevanje in zagotoviti možnost za zadovoljive donose na te investicije.

(11) Strog, dejanski sistem varstva avtorske in sorodnih pravic je eden glavnih načinov za zagotavljanje, da evropska kulturna ustvarjalnost in proizvodnja prejmeta nujna sredstva, ter za varovanje neodvisnosti in dostojanstva umetniških ustvarjalcev in izvajalcev.

[…]

(21) Ta direktiva naj določi obseg dejanj, ki jih zajema pravica reproduciranja za različne upravičence. To naj poteka v skladu s pravnim redom Skupnosti. Potrebna je široka opredelitev teh dejanj, ki bo zagotovila pravno varnost na notranjem trgu.

(22) Cilja ustrezne podpore razširjanju kulture se ne sme doseči z žrtvovanjem strogega varstva pravic ali z dopuščanjem nezakonitih oblik distribuiranja ponarejenih ali piratskih del.

[…]

(31) Zagotoviti je treba pravično ravnotežje pravic in interesov med različnimi kategorijami imetnikov pravic, pa tudi med različnimi kategorijami imetnikov pravic in uporabnikov varovanih predmetov. Obstoječe izjeme in omejitve pravic, kot jih določajo države članice, je treba ponovno ovrednotiti glede na novo elektronsko okolje. Obstoječe razlike pri izjemah in omejitvah določenih omejenih dejanj imajo neposredne negativne učinke na delovanje notranjega trga avtorske in sorodnih pravic. Takšne razlike lahko kmalu postanejo bolj izrazite z nadaljnjim razvojem čezmejnega izkoriščanja del in čezmejnih dejavnosti. Da bi zagotovili pravilno delovanje notranjega trga, je treba takšne izjeme in omejitve opredeliti bolj usklajeno. Stopnja njihovega usklajevanja mora temeljiti na njihovem vplivu na gladko delovanje notranjega trga.

[…]

(33) Izključna pravica reproduciranja naj ima izjemo, ki naj dopušča določena dejanja začasnega reproduciranja, ki so prehodne ali naključne reprodukcije in so sestavni in nujni del tehnološkega procesa ter se izvajajo zgolj zato, da se omogoči bodisi učinkovit prenos v omrežju med tretjimi strankami preko posrednika bodisi zakonita uporaba dela ali predmeta. Takšna dejanja reproduciranja ne smejo imeti lastne ekonomske vrednosti. Kolikor ustrezajo tem pogojem, naj ta izjema zajema dejanja, ki omogočajo brskanje, pa tudi dejanja predpomnjenja vključno s tistimi, ki omogočajo učinkovito delovanje prenosnih sistemov, pod pogojem, da vmesnik ne spreminja informacij in se ne vmešava v zakonito uporabo tehnologije, ki jo široko priznava in uporablja industrija, za pridobivanje podatkov o uporabi informacij. Uporaba velja za pravilno, kadar je odobrena s strani imetnika pravic oziroma kadar je ne omejuje zakon.“

5.        Člen 2 Direktive 2001/29, naslovljen „Pravica reproduciranja“, določa:

„Države članice predvidijo za spodaj naštete izključno pravico, da dovolijo ali prepovedo, neposredno ali posredno, začasno ali stalno, reproduciranje na vsak način in v vsaki obliki, v celoti ali deloma:

(a) avtorjem za njihova dela;

[…]“

6.        Člen 5 Direktive 2001/29, naslovljen „Izjeme in omejitve“, določa:

„1. Začasna dejanja [reproduciranja](3) iz člena 2, ki so prehodna ali spremljevalna ter so sestavni in bistveni del tehnološkega procesa in katerih edini namen je omogočiti:

(a) prenos po omrežju med tretjimi strankami po posredniku, ali

(b) zakonito uporabo

dela ali predmeta sorodnih pravic, ki naj se izvede in ki nima nobenega neodvisnega ekonomskega pomena, so izvzeta iz pravice reproduciranja, ki jo določa člen 2.

[…]

3. Države članice lahko predvidijo izjeme in omejitve pravic iz členov 2 in 3 v naslednjih primerih:

(c) reproduciranje v tisku, priobčitev javnosti oziroma dajanje na voljo javnosti objavljenih člankov o aktualnih gospodarskih, političnih ali verskih temah oziroma predvajanih del ali druge vsebine istega značaja v primerih, ko takšna uporaba ni izrecno prepovedana in dokler je naveden vir vključno z avtorjevim imenom, oziroma uporaba del ali predmetov sorodnih pravic v zvezi s poročanjem o aktualnih dogodkih v obsegu, ki ga upravičuje informativni namen, in ob navedbi vira vključno z avtorjevim imenom, razen če se to izkaže za nemogoče;

(d) citati z namenom kritike ali ocene pod pogojem, da se nanašajo na delo ali na predmet sorodnih pravic, ki je bil že bil zakonito dan na voljo javnosti, da je naveden vir vključno z avtorjevim imenom, razen če se to izkaže za nemogoče, in da je njihova uporaba v skladu s pošteno prakso ter v obsegu, ki ga zahteva poseben namen;

[…]

(o) uporaba v določenih drugih manj pomembnih primerih, kjer izjeme ali omejitve že obstajajo po nacionalni zakonodaji, pod pogojem, da zadevajo le analogne načine uporabe in ne vplivajo na prost pretok blaga in storitev v Skupnosti, brez vpliva na druge izjeme in omejitve, ki jih vsebuje ta člen.

5. Izjeme in omejitve iz odstavkov 1, 2, 3 in 4 naj se uporabijo le v določenih posebnih primerih, ki niso v nasprotju z normalnim izkoriščanjem dela ali drugega predmeta in ne vplivajo pretirano na legitimne interese imetnika pravic.“

7.        Člen 2 Direktive 2001/29 je bil v dansko pravo prenesen s členom 2 ophavsretslov (zakon o avtorskih pravicah),(4) ki določa:

„1. V okviru omejitev, določenih v tem zakonu, avtorska pravica obsega izključno pravico razpolaganja z delom z reproduciranjem in dajanjem na voljo javnosti v izvirniku ali spremenjeni obliki, v prevodu ali preoblikovanim v drugo književno ali umetniško obliko ali v drugo tehniko.

2. Reproduciranje je vsako neposredno ali posredno, začasno ali stalno reproduciranje v celoti ali deloma, na vsak način in v vsaki obliki. Reproduciranje je tudi snemanje dela na naprave, ki ga lahko reproducirajo.

[…]“

8.        Člen 5(1) Direktive 2001/29 je bil v dansko pravo prenesen s členom 11a(1) danskega zakona o avtorskih pravicah, ki določa:

„Dopustno je začasno reproduciranje,

(i) ki je prehodno ali spremljevalno;

(ii) ki je sestavni in bistveni del tehnološkega procesa;

(iii) katerega edini namen je omogočiti prenos po omrežju med tretjimi strankami po posredniku ali zakonito uporabo dela in

(iv) ki nima nobenega neodvisnega ekonomskega pomena.“

III – Dejansko stanje, postopek v glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje

9.        Družba Infopaq opravlja dejavnost spremljanja in analize tiskanih medijev. Spremljanje tiskanih medijev vključuje pripravljanje povzetkov(5) izbranih člankov iz danskega dnevnega tiska in različnih revij. Članki so izbrani glede na tematiko, ki jo izberejo stranke družbe Infopaq, nato pa se povzetki strankam pošljejo po elektronski pošti. Infopaq na zahtevo svojim strankam pošlje tudi izrezke časopisnih člankov.

10.      Članki se izberejo na podlagi postopka, imenovanega „zbiranje podatkov“, ki poteka v petih fazah.

11.      V prvi fazi zaposleni v družbi Infopaq v elektronsko bazo podatkov ročno vnesejo osnovne podatke o vsaki publikaciji.

12.      V drugi fazi se publikacije skenirajo. Pred skeniranjem se odreže hrbet publikacije, tako da so listi med seboj ločeni, nato pa se izbere izsek, ki se skenira. Na podlagi skeniranja se ustvari slikovna datoteka(6) za vsako stran objave. Slikovna datoteka se nato prenese v strežnik za optično prepoznavanje znakov(7).

13.      V tretji fazi strežnik za optično prepoznavanje znakov slikovno datoteko preoblikuje v tekstovno datoteko. Natančneje, slika vsakega znaka se preoblikuje v t. i. ASCII kodo(8), ki računalniku omogoča, da prepozna vsak posamezen znak. Tako se na primer slika črk TDC preoblikuje v obliko, ki jo bo računalnik lahko prepoznal kot črke TDC. Slika besedila se torej preoblikuje v besedilo, ki se shrani kot tekstovna datoteka, ki jo lahko prebere katerikoli urejevalnik besedila. Postopek s strežnikom za optično prepoznavanje znakov se konča z izbrisom slikovne datoteke.

14.      V četrti fazi se tekstovna datoteka analizira tako, da se v njej iščejo predhodno opredeljene besede. Vsakokrat, ko se v besedilu pojavi iskana beseda, se ta shrani v datoteki, v kateri se navede naslov publikacije, rubrika in stran, na kateri je navedena iskana beseda. Hkrati je navedena tudi vrednost, izražena v odstotkih od 0 do 100, ki označuje položaj iskane besede v članku. Da se pri poznejšem branju članka še bolj olajša iskanje te besede, se skupaj z njo navede še pet besed pred njo in pet besed za njo. Ta faza se konča z izbrisom tekstovne datoteke.

15.      V peti oziroma zadnji fazi tega postopka se natisne dokument za vsako stran časopisa, na kateri se pojavlja iskana beseda; ta dokument vsebuje iskano besedo, skupaj s petimi besedami pred njo in petimi besedami za njo. Predložitveno sodišče navaja primer takega dokumenta:

„4. november 2005 – Dagbladet Arbejderen, stran 3:

TDC: 73 % ‚prihodnja prodaja telekomunikacijske skupine TDC, ki bo po pričakovanjih prevzeta‘“.

16.      Danske Dagblades Forening (v nadaljevanju: DDF) je strokovno združenje danskih dnevnih časopisov, katerega namen je pomoč svojim članom glede vseh zadev v zvezi z avtorskimi pravicami. Leta 2005 je DDF izvedel, da Infopaq odlomke iz časopisnih člankov pripravlja brez dovoljenj imetnikov avtorskih pravic, in je v zvezi s tem obvestil Infopaq.

17.      Infopaq je prerekal trditve, da za svojo dejavnost potrebuje soglasje imetnikov avtorskih pravic, zato je pri Østre Landsret vložil tožbo proti DDF, s katero je zahteval, naj to sodišče ugotovi, da ima pravico opravljati postopek „zbiranja podatkov“ brez soglasja DDF oziroma njegovih članov. Østre Landsret je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo, zato je Infopaq vložil pritožbo pri predložitvenem sodišču (Højesteret).

18.      Predložitveno sodišče v predložitvenem sklepu navaja, da v obravnavani zadevi ni sporno, da soglasje imetnikov avtorskih pravic ni potrebno, če gre za spremljanje tiskanih medijev in pripravljanje povzetkov časopisnih člankov, če vsako publikacijo fizično prebere oseba, če se članki izberejo ročno na podlagi predhodno opredeljenih iskanih besed in če se na podlagi tega ročno pripravi dokument, v katerem sta navedena iskana beseda iz določenega članka in mesto tega članka v publikaciji. Poleg tega tudi ni sporno, da za pripravljanje povzetkov samo po sebi ni potrebno soglasje imetnikov avtorskih pravic.

19.      Prav tako v obravnavani zadevi ni sporno, da t. i. postopek „zbiranja podatkov“ vključuje dve dejanji reproduciranja, to sta (1) skeniranje tiskanih časopisnih člankov, na podlagi česar se ustvari slikovna datoteka, in (2) pretvorba slikovne datoteke v tekstovno datoteko. Predložitveno sodišče navaja tudi, da ta postopek vključuje tudi nadaljnjo reprodukcijo tako obdelanih člankov, s tem ko se (3) shrani iskana beseda skupaj s petimi besedami pred njo in za njo ter s tem ko se (4) teh enajst besed nato natisne. Predložitveno sodišče poudarja, da se stranki v postopku v glavni stvari se ne strinjata glede tega, ali dejanji pod (3) in (4) pomenita reproduciranje v smislu člena 2 Direktive 2001/29.

20.      V teh okoliščinah je predložitveno sodišče s sklepom z dne 21. decembra 2007 prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja(9):

„1. Ali se lahko shranjevanje in poznejše tiskanje [odlomka iz] besedila članka v dnevnem časopisu, ki zajema iskano besedo ter pet besed, ki stojijo pred njo, in pet besed, ki ji sledijo, šteje za dejanja [reproduciranja](10), ki so zaščitena (glej člen 2 Direktive [2001/29](11))?

2. Ali so okoliščine, v katerih se opravijo začasna dejanja [reproduciranja], pomembne za to, da se jih šteje za ‚prehodna‘ (glej člen 5(1) Direktive [2001/29])?

3. Ali se lahko začasno dejanje [reproduciranja] šteje za ‚prehodn[o]‘, če se [reproduciranje] izvrši na primer z izdelavo tekstovne datoteke na podlagi slikovne datoteke ali z iskanjem [besednega] niza na podlagi tekstovne datoteke?

4. Ali se lahko začasno dejanje [reproduciranja] šteje za ‚prehodn[o]‘, če se del reprodukcije, ki zajema enega ali več [odlomkov iz besedila] iz 11 besed, shrani?

5. Ali se lahko začasno dejanje [reproduciranja] šteje za ‚prehodn[o]‘, če se del reprodukcije, ki zajema enega ali več [odlomkov iz besedila] iz 11 besed, natisne?

6. Ali je stopnja tehnološkega procesa, na kateri se izvršijo začasna dejanja [reproduciranja], pomembna za to, da se jih šteje za ‚sestavni in bistveni del tehnološkega procesa‘ (glej člen 5(1) Direktive [2001/29])?

7. Ali so lahko začasna dejanja [reproduciranja] ‚sestavni in bistveni del tehnološkega procesa‘, če zajemajo ročno skeniranje celotnih časopisnih člankov, s čimer so ti preoblikovani iz tiskanega medija v digitalni medij?

8. Ali so lahko začasna dejanja [reproduciranja] ‚sestavni in bistveni del tehnološkega procesa‘, če zajemajo tiskanje [dela] reprodukcije, ki obsega enega ali več [odlomkov iz besedila] iz 11 besed?

9. Ali ‚zakonit[a] uporab[a]‘ (glej člen 5(1) Direktive [2001/29]) zajema vsako vrsto uporabe, ki ne zahteva privolitve imetnika avtorske pravice?

10. Ali ‚zakonit[a] uporab[a]‘ (glej člen 5(1) Direktive [2001/29]) zajema skeniranje celotnih časopisnih člankov, ki ga opravi […] podjetje, poznejšo obdelavo reprodukcije ter shranjevanje in morebitno tiskanje dela reprodukcije, ki obsega enega ali več [odlomkov iz besedila] iz 11 besed, za [dejavnost pisanja povzetkov tega podjetja], čeprav imetnik pravice v to ni privolil?

11. Kakšna merila je treba uporabiti, da se presodi, ali imajo začasna dejanja [reproduciranja] ‚neodvise[n] ekonomsk[i] pome[n]‘ (glej člen 5(1) Direktive [2001/29]), če so izpolnjeni drugi pogoji iz [te] določbe?

12. Ali se povečanje uporabnikove učinkovitosti zaradi začasnih dejanj [reproduciranja] lahko upošteva pri presoji, ali imajo dejanja ‚neodvise[n] ekonomsk[i] pome[n]‘ (glej člen 5(1) Direktive [2001/29])?

13. Ali se skeniranje celotnih časopisnih člankov, ki ga opravi […] podjetje, poznejša obdelava reprodukcije ter shranjevanje in morebitno tiskanje dela reprodukcije, ki obsega enega ali več [odlomkov iz besedila] iz 11 besed, brez privolitve imetnika pravice lahko štejejo za ‚določen[e] posebn[e] primer[e], ki niso v nasprotju z normalnim izkoriščanjem‘ časopisnih člankov in ‚ne vplivajo pretirano na legitimne interese imetnika pravic‘ (glej člen 5(5) Direktive [2001/29])?“

IV – Postopek pred Sodiščem

21.      Predložitveni sklep je na Sodišče prispel 4. januarja 2008. V pisnem postopku so stališča predložili Infopaq, DDF, Komisija in avstrijska vlada. Na obravnavi 20. novembra 2008 so Infopaq, DDF in Komisija podali ustne navedbe in odgovorili na vprašanja Sodišča.

V –    Trditve strank

A –    Prvo vprašanje za predhodno odločanje

22.      Infopaq meni, da shranjevanje in poznejše tiskanje odlomka iz besedila članka v dnevnem časopisu, ki zajema iskano besedo ter pet besed, ki stojijo pred njo, in pet besed, ki ji sledijo, ni dejanje delnega reproduciranja v smislu člena 2 Direktive 2001/29. Infopaq poudarja, da Direktiva 2001/29 sicer ne določa minimalnega praga števila besed, pod katerim ne gre več za delno reprodukcijo, vendar mora tak prag de minimis vseeno obstajati. Infopaq meni, da shranjevanje in tiskanje enajstih besed ne presegata določenega minimalnega števila, ki je pogoj za obstoj delne reprodukcije.

23.      Komisija in DDF, nasprotno, menita, da je shranjevanje in poznejše tiskanje odlomka iz besedila članka v dnevnem časopisu, ki zajema iskano besedo ter pet besed, ki stojijo pred njo, in pet besed, ki ji sledijo, dejanje reproduciranja, ki je varovano s členom 2 Direktive 2001/29.

24.      Komisija meni, da sta shranjevanje in tiskanje odlomka iz članka obliki reproduciranja. Poudarja, da iz člena 2 Direktive 2001/29 izhaja, da izključna pravica reproduciranja avtorjev zajema tudi delno reproduciranje in da odlomek iz članka, sestavljen iz enajstih besed, pomeni delno reproduciranje v smislu tega člena direktive.

25.      DDF podobno kot Komisija navaja, da gre pri shranjevanju in tiskanju odlomka iz članka, sestavljenega iz enajstih besed, za delno reproduciranje v smislu člena 2 Direktive 2001/29. DDF poudarja, da je, kadar se iskane besede v članku pojavljajo večkrat, reproduciran velik del članka; v ponazoritev tega prilaga članek, v katerem sta označeni dve iskani besedi skupaj s petimi besedami pred njima in za njima. Navaja, da se ne strinja s stališčem avstrijske vlade(12), da mora del avtorskega dela, ki je reproduciran, sam po sebi izpolnjevati pogoje za to, da ga lahko opredelimo kot avtorsko delo. Meni, da dejstvo, da pojem in pogoji za obstoj avtorskega dela v Direktivi 2001/29 niso harmonizirani, Sodišču ne preprečuje, da bi razlagalo pojem delne reprodukcije avtorskega dela. Presoja o tem, ali gre v obravnavani zadevi za delno reprodukcijo avtorskega dela, mora biti neodvisna od pogojev, ki jih nacionalno pravo določa za obstoj avtorskega dela.

26.      Avstrijska vlada meni, da člen 2 Direktive 2001/29 avtorju sicer daje izključno pravico delnega reproduciranja avtorskega dela, vendar ne opredeljuje pojma avtorskega dela niti ne ureja vprašanja, pod katerimi konkretnimi pogoji je to avtorsko delo varovano. Ker pogoji za varstvo avtorskih del v pravu Skupnosti niso harmonizirani, jih je treba po mnenju avstrijske vlade presojati na podlagi nacionalnega prava. Ob upoštevanju tega avstrijska vlada poudarja, da mora del avtorskega dela, ki je reproduciran, sam izpolnjevati pogoje za to, da je opredeljen kot avtorsko delo.

B –    Drugo do dvanajsto vprašanje za predhodno odločanje

27.      Infopaq in avstrijska vlada menita, da če se postopek priprave odlomkov šteje za začasno dejanje reproduciranja v smislu člena 5(1) Direktive 2001/29, je ta postopek dopusten, ker izpolnjuje vse pogoje iz tega člena, in sicer, prvič, gre za prehodno dejanje, drugič, to dejanje je sestavni in bistveni del tehnološkega procesa, tretjič, njegov edini namen je omogočiti zakonito uporabo dela ali predmeta sorodnih pravic in, četrtič, to dejanje nima nobenega neodvisnega ekonomskega pomena.

28.      Infopaq v zvezi s prvim pogojem („prehodno“ dejanje) poudarja, da se člen 5(1) Direktive 2001/29 ne omejuje samo začasna dejanja reproduciranja v obliki brskanja in predpomnjenja. Pogoj, da mora biti dejanje „prehodno“, se nanaša le na trajanje začasnega dejanja reproduciranja in tista dejanja reproduciranja, katerih doba trajanja je krajša ali enaka tridesetim sekundam, morajo šteti za „predhodna“.

29.      V zvezi z drugim pogojem („sestavni in bistveni del tehnološkega procesa“) Infopaq meni, da pojem „sestavni“ jasno kaže na to, da ni pomembno, v kateri fazi tehnološkega procesa je izvedeno začasno dejanje reproduciranja.

30.      Glede tretjega pogoja („zakonita uporaba“) Infopaq navaja, da niti iz člena 5(1) niti iz triintridesete uvodne izjave Direktive 2001/29 ne izhaja, da „zakonita uporaba“ pomeni zgolj uporabo interneta v obliki brskanja in predpomnjenja. „Zakonita uporaba“ pomeni katerokoli vrsto uporabe avtorskega dela, za katero se ne zahteva dovoljenje imetnika avtorske pravice. Poleg tega za „zakonito uporabo“ ni pomembno, kdo avtorsko delo uporablja; to je lahko končni uporabnik ali kdorkoli drug. Ključno pri odgovoru na vprašanje, ali gre za „zakonito uporabo“, je, ali je v zadevnem postopku uporabljen zakonito pridobljen izvirnik publikacije.

31.      V zvezi s četrtim pogojem („neodvisen ekonomski pomen“) Infopaq zatrjuje, da je treba vprašanje neodvisnega ekonomskega pomena presojati z vidika avtorja. Poleg tega je treba pri tem pogoju ugotavljati zgolj to, ali ima neodvisen ekonomski pomen začasno dejanje reproduciranja, in ne, ali ima tak pomen celoten tehnični proces. Infopaq poudarja, da je končni namen tehničnega procesa, ki ga uporablja, priprava povzetkov, ki je zakonita in z njo torej niso kršene pravice avtorjev publikacij; začasna dejanja reproduciranja v obliki slikovne in tekstovne datoteke pa sama po sebi nimajo neodvisnega ekonomskega pomena za imetnike pravic. Če bi bil „neodvisen ekonomski pomen“ odvisen od tega, da imetnik avtorske pravice ne prejme plačila, bi bilo to po mnenju Infopaqa v nasprotju z namenom člena 5(1) Direktive 2001/29.

32.      Avstrijska vlada podobno kot Infopaq meni, da so pogoji iz člena 5(1) Direktive 2001/29 izpolnjeni, in navaja, da ti pogoji niso omejeni na vmesne kopije, ki se shranijo pri prenosu med različnimi strežniki na spletu. Po njenem mnenju gre pri ustvarjenju slikovne datoteke in njeni spremembi v tekstovno datoteko za „prehodno“ dejanje, saj sta ti reprodukciji kratkotrajni; hkrati sta tudi „sestavni in bistveni del tehnološkega procesa“. Avstrijska vlada meni tudi, da je uporaba avtorskih del „zakonita“, saj odlomki iz časopisnih člankov ne izpolnjujejo pogojev za avtorskopravno varstvo. Namen postopka, ki ga uporablja Infopaq, je le priprava odlomkov iz časopisnih člankov na podlagi iskanih besed, zato po mnenju avstrijske vlade nimajo „neodvisnega ekonomskega pomena“.

33.      DDF in Komisija pa, nasprotno, menita, da pogoji iz člena 5(1) Direktive 2001/29 niso izpolnjeni.

34.      DDF poudarja, da je treba člen 5(1) Direktive 2001/29 razlagati glede na namen te direktive, in se pri tem sklicuje na deveto in deseto uvodno izjavo te direktive, iz katerih izhaja, da je njen namen zagotoviti visoko stopnjo varstva avtorjev, ki morajo za uporabo svojega dela prejeti primerno nagrado. Zato se morajo določbe te direktive, ki zagotavljajo to varstvo, razlagati široko, tiste določbe, ki predvidevajo izjeme od tega varstva, pa se morajo razlagati ozko.

35.      DDF glede prvega pogoja („prehodna“ dejanja) meni, da dejanja reproduciranja niso prehodna, ker so reprodukcije trajne in se ne izbrišejo, pojem „prehoden“ pa pomeni, da so reprodukcije kratkotrajne.

36.      Glede drugega pogoja („sestavni in bistveni del tehnološkega procesa“) DDF navaja, da je namen tega pogoja izvzeti reprodukcije, ki nastanejo avtomatično v okviru takega procesa. V obravnavani zadevi pa reprodukcije ne nastanejo avtomatično, saj sta skeniranje člankov in pretvorba slikovne v tekstovno datoteko samo predhodna faza tehnične obdelave teh besedil. Zato torej ne gre za vmesni tehnološki proces. Poleg tega reprodukcija v obliki enajstih besed niti ni „sestavni in bistveni del tehnološkega procesa“, saj je enajst besed natisnjenih.

37.      Glede tretjega pogoja („zakonita uporaba“) DDF meni, da na podlagi člena 5(1) Direktive 2001/29 uporaba, ki bi bila sicer nezakonita, ne more postati zakonita. Po mnenju DDF gre v obravnavani zadevi za nezakonito uporabo.

38.      Glede četrtega pogoja („neodvisen ekonomski pomen“) DDF poudarja, da se ta pogoj nanaša na to, da uporaba reprodukcije v obravnavani zadevi ne sme imeti neodvisnega ekonomskega pomena niti za uporabnika (torej za podjetje Infopaq) niti za imetnika pravice. DDF navaja, da imajo reprodukcije za podjetje Infopaq neodvisen ekonomski pomen, saj bi Infopaq po oceni DDF za ročno namesto avtomatične obdelave reprodukcij porabil od 2 do 4 milijone danskih kron. Reprodukcije pa imajo neodvisen ekonomski pomen tudi za člane DDF, saj bi ti lahko prejeli visoka plačila za podelitev licence za reproduciranje svojih del.

39.      Komisija, podobno, meni, da pogoji iz člena 5(1) Direktive 2001/29 v obravnavani zadevi niso izpolnjeni.

40.      Glede prvega pogoja („prehodna“ dejanja) Komisija meni, da so začasna dejanja reproduciranja prehodna, če je njihova doba trajanja kratka, na primer če gre za reprodukcije, ustvarjene med brskanjem po internetu. Komisija meni, da je treba pri presoji, ali so dejanja reproduciranja prehodna, upoštevati tehnološki proces, v katerem pride do reproduciranja, zlasti dejstvo, ali je v tem procesu nastala trajna reprodukcija. V procesu, ki ga uporablja Infopaq, je nastala trajna reprodukcija v obliki enajstih natisnjenih besed, zato dejstvo, da se predhodno ustvarjena tekstovna in slikovna datoteka izbrišeta, ko je enajst besed natisnjenih, ne pomeni, da je dejanje reproduciranja prehodno. Komisija poudarja še, da dejstvo, da se del reprodukcije, ki zajema enega ali več odlomkov iz enajstih besed, shrani, ni pomembno za oceno, ali se lahko začasno dejanje reproduciranja šteje za prehodno.

41.      Glede drugega pogoja („sestavni in bistveni del tehnološkega procesa“) Komisija meni, da stopnja tehnološkega procesa, na kateri se izvedejo začasna dejanja reproduciranja, ni pomembna za to, ali se štejejo za „sestavni in bistveni del tehnološkega procesa“. Komisija poudarja, da ima Infopaq fizični nadzor nad reprodukcijo večkrat med procesom in da lahko ima shranjene kopije v papirni ali elektronski obliki še dolgo časa po tem, ko se odlomki pošljejo strankam. Poleg tega elektronske kopije omogočajo uporabo, ki presega preprost elektronski prenos po omrežju; v obravnavani zadevi so elektronske kopije namreč podlaga za ustvarjenje tekstovne datoteke. Komisija meni tudi to, da ta začasna dejanja reproduciranja ne morejo biti „sestavni in bistveni del tehnološkega procesa“, če zajemajo ročno skeniranje celotnih časopisnih člankov, s čimer so ti preoblikovani iz tiskane v digitalno obliko, saj ta postopek daleč presega to, kar je nujno za pripravo odlomka. Komisija meni tudi, da tiskanje odlomka ni začasno dejanje reproduciranja, zato ne more biti „sestavni in bistveni del tehnološkega procesa“.

42.      V zvezi s tretjim pogojem („zakonita uporaba“) Komisija meni, da „zakonita uporaba“ ne zajema vsake vrste uporabe, ki ne zahteva dovoljenja imetnika avtorske pravice, temveč tudi tiste vrste uporabe, ki jih imetnik pravice dovoli, ali tiste, ki niso zajete z izključno pravico imetnika avtorske pravice ali spadajo med izjeme od izključne pravice. Poudarja tudi, da postopek priprave odlomkov, ki ga uporablja Infopaq, ni zakonita uporaba avtorskega dela, saj gre za spremembo dela s ciljem sestaviti kratek odlomek besedila.

43.      V zvezi s četrtim pogojem („neodvisen ekonomski pomen“) Komisija poudarja, da merila za presojo tega pogoja izhajajo iz triintridesete uvodne izjave Direktive 2001/29 in da v skladu s to uvodno izjavo dejanja reproduciranja nimajo „neodvisnega ekonomskega pomena“, če ne spreminjajo informacij in se ne vmešavajo v zakonito uporabo tehnologije, ki jo široko priznava in uporablja industrija, za pridobivanje podatkov o uporabi informacij. Komisija meni tudi, da se s postopkom, ki ga uporablja Infopaq, poveča njegova učinkovitost, saj je taka priprava odlomkov veliko hitrejša in cenejša; po mnenju Komisije je treba to upoštevati pri presoji, ali imajo dejanja „neodvisen ekonomski pomen“.

C –    Trinajsto vprašanje za predhodno odločanje

44.      Infopaq glede trinajstega vprašanja meni, da člen 5(5) Direktive 2001/29 ne določa samostojnih pogojev, ki bi morali biti izpolnjeni poleg pogojev iz člena 5(1) te direktive; če so izpolnjeni pogoji iz člena 5(1), ni treba presojati pogojev iz člena 5(5) te direktive.

45.      Avstrijska vlada meni, da so pogoji iz člena 5(5) Direktive 2001/29 izpolnjeni, vendar svojega stališča ne obrazloži podrobneje.

46.      DDF glede trinajstega vprašanja meni, da dejanja reproduciranja ne izpolnjujejo pogojev iz člena 5(5) Direktive 2001/29. Infopaq ta dejanja reproduciranja uporablja za to, da lahko zniža svoje stroške v primerjavi s svojimi konkurenti. Poleg tega so po mnenju DDF dejanja reproduciranja takega obsega in pomena, da pri njih ne gre za normalno izkoriščanje dela, hkrati pa tudi pretirano vplivajo na legitimne interese imetnikov avtorskih pravic, ki bi sicer lahko s podelitvijo licence, s katero bi dovolili tako uporabo, prejeli plačila.

47.      Komisija meni, da na trinajsto vprašanje načeloma ni treba odgovoriti, saj dejavnost podjetja Infopaq ne spada pod izjemo iz člena 5(1) Direktive 2001/29, vendar kljub temu podaja odgovor na to vprašanje. Navaja, da je člen 5(5), ki se imenuje „tristopenjski test“, primerljiv s členom 13 Sporazuma TRIPS. Komisija poudarja, da je treba načeloma „tristopenjski test“ iz člena 5(5) opraviti ločeno od presoje na podlagi člena 5(1) in da je pogoj iz člena 5(5), ki se nanaša na „normalno izkoriščanje dela“, podoben pogoju, da mora imeti začasno dejanje reproduciranja „neodvisen ekonomski pomen“ iz člena 5(1) Direktive 2001/29. Zato je bistveno vprašanje za oba navedena pogoja, ali dejanja reproduciranja omogočajo elektronski prenos podatkov brez ekonomskega pomena ali pa dodajajo pomen, ki presega le prenos podatkov. Ker imajo dejanja reproduciranja v obravnavani zadevi za Infopaq ekonomski pomen, pri tem ne gre za normalno izkoriščanje dela, zato po mnenju Komisije pogoji iz člena 5(5) Direktive 2001/29 niso izpolnjeni.

VI – Presoja generalne pravobranilke

A –    Uvod

48.      Obravnavana zadeva se nanaša na razlago obsega pravice reproduciranja ter izjem in omejitev od pravice reproduciranja, kakor so urejene v Direktivi 2001/29, ki usklajuje določene vidike avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi.(13) Pravica reproduciranja predstavlja samo bistvo avtorske pravice(14), saj pomeni izključno pravico avtorja, da dovoli ali prepove reproduciranje svojega dela. Obseg avtorjeve izključne pravice reproduciranja pa je odvisen od tega, kako široko opredelimo pojem reproduciranja avtorskih del.

49.      V preteklosti je bilo pojem reproduciranja zaradi omejenosti načinov reproduciranja lažje opredeliti,(15) z razvojem informacijskih tehnologij in možnostjo digitalnega reproduciranja pa so se povečale tudi možnosti za lažje in hitrejše reproduciranje. Zaradi lažjega in hitrejšega reproduciranja je treba po eni strani zagotoviti ustrezno varstvo avtorske pravice, po drugi strani pa mora biti to varstvo dovolj fleksibilno, da ne ovira razvoja ali normalnega delovanja novih tehnologij.(16) Tudi pri obravnavi vprašanj za predhodno odločanje v tej zadevi bomo morali izhajati iz primernega ravnotežja med dovolj visokim in hkrati dovolj fleksibilnim varstvom avtorskih pravic.

50.      Vprašanja, ki jih predložitveno sodišče zastavlja v obravnavani zadevi, lahko strnemo v tri vsebinske sklope, ki jim bo ustrezala tudi struktura argumentacije v sklepnih predlogih. V prvem vsebinskem sklopu, na katerega se nanaša prvo vprašanje za predhodno odločanje, je obravnavana razlaga pojma „reproduciranje“ iz člena 2 Direktive 2001/29. Drugi vsebinski sklop, ki obsega drugo do dvanajsto vprašanje za predhodno odločanje, se nanaša na razlago izjeme od pravice reproduciranja, določene v členu 5(1) te direktive, ki pod določenimi pogoji dovoljuje začasna dejanja reproduciranja. Tretji vsebinski sklop, izražen v trinajstem vprašanju za predhodno odločanje, se nanaša na razlago člena 5(5) te direktive, v skladu s katerim se lahko izjeme in omejitve od pravice reproduciranja uporabijo le v določenih posebnih primerih, ki niso v nasprotju z normalnim izkoriščanjem dela ali drugega predmeta in ne vplivajo pretirano na legitimne interese imetnika pravic.

51.      V sklepnih predlogih bom najprej na kratko pojasnila bistvene značilnosti postopka priprave odlomkov iz časopisnih člankov, nato pa v okviru analize treh vsebinskih sklopov odgovorila na vprašanja za predhodno odločanje.

B –    Bistvene značilnosti postopka priprave odlomkov iz časopisnih člankov, ki ga uporablja Infopaq

52.      Kot navaja predložitveno sodišče, v obravnavani zadevi ni sporno, da v postopku priprave odlomkov iz časopisnih člankov (t. i. postopek „zbiranja podatkov“), ki ga uporablja Infopaq, zagotovo gre za dve dejanji reproduciranja, in sicer (1) ustvarjenje slikovne datoteke na podlagi skeniranja časopisnih člankov in (2) pretvorbo slikovne datoteke v tekstovno. Med strankami pa ni enotnega stališča glede tega, ali reproduciranje pomeni tudi (3) shranitev vsake iskane besede s petimi besedami pred njo in petimi besedami za njo ter (4) natisnjenje teh enajstih besed.

53.      V nadaljevanju zato obravnavam vprašanje, ali shranitev iskane besede s petimi besedami pred njo in petimi besedami za njo ter natisnjenje teh enajstih besed pomeni reproduciranje v smislu člena 2 Direktive 2001/29.

C –    Razlaga člena 2 Direktive 2001/29 (prvo vprašanje za predhodno odločanje)

54.      S prvim vprašanjem za predhodno odločanje predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je mogoče shranjevanje in poznejše tiskanje odlomka iz besedila članka v dnevnem časopisu, ki zajema iskano besedo ter pet besed, ki stojijo pred njo, in pet besed, ki ji sledijo, šteti za reproduciranje v smislu člena 2 Direktive 2001/29.

55.      Člen 2 Direktive 2001/29 določa, da države članice avtorjem za njihova dela predvidijo „izključno pravico, da dovolijo ali prepovedo, neposredno ali posredno, začasno ali stalno, reproduciranje na vsak način in v vsaki obliki, v celoti ali deloma“. Iz besedila tega člena torej izhaja, da reproduciranje avtorskih del ni dopustno brez dovoljenja avtorja, ne glede na to, ali gre za reproduciranje teh del v celoti ali deloma. Vendar pa člen 2 Direktive 2001/29 pojma „reproduciranje“ ne opredeljuje, niti ne opredeljuje, kdaj in pod katerimi pogoji gre za „delno reproduciranje“, zato bomo morali v okviru analize prvega vprašanja najprej opredeliti oba pojma.

56.      Pri opredelitvi pojma „reproduciranje“ oziroma „delno reproduciranje“ moramo upoštevati – kakor izhaja iz sodne prakse Sodišča – da iz zahtev po enotni uporabi prava Skupnosti izhaja, da je treba pojme in pogoje iz določb prava Skupnosti, ki, tako kot določbe iz Direktive 2001/29, ne obsegajo izrecne napotitve na pravo držav članic za določitev njihovega pomena in obsega, v vsej Skupnosti razlagati neodvisno in enotno.(17) Ob upoštevanju te zahteve lahko pojem „reproduciranje“ avtorskega dela po mojem mnenju opredelimo kot fiksiranje avtorskega dela na določenem nosilcu informacij.(18) „Delno reproduciranje“ lahko potemtakem razumemo kot fiksiranje samo določenega dela nekega avtorskega dela na določenem nosilcu informacij.

57.      Poleg tega iz besedila člena 2 Direktive 2001/29 izhaja, da je treba pojem „reproduciranje“ razumeti široko, saj vključuje „neposredno ali posredno“, „začasno ali stalno“ reproduciranje „na vsak način in v vsaki obliki“ ter „v celoti ali deloma“. Zahteva za široko razlago tega pojma izhaja tudi iz enaindvajsete uvodne izjave te direktive, ki določa, da mora ta direktiva določiti „obseg dejanj, ki jih zajema pravica reproduciranja za različne upravičence“, in da je potrebna „široka opredelitev teh dejanj, ki bo zagotovila pravno varnost na notranjem trgu“. Široka opredelitev pojma reproduciranja je nujna za zagotovitev visoke ravni varstva avtorske pravice, ki ga skuša vzpostaviti Direktiva 2001/29.(19) Iz široke razlage pojma „reproduciranje“ lahko izpeljemo tudi argument v prid široki razlagi pojma „delno reproduciranje“: če se široko razlaga pojem „reproduciranje“, je treba, a maiori ad minus, široko razlagati vse načine tega reproduciranja, vključno z delnim reproduciranjem, saj je samo tako mogoče zagotoviti visoko raven varstva avtorske pravice.

58.      Vendar pa nas široka razlaga pojma „delno reproduciranje“ ne sme pripeljati do absurdne in pretirano tehnične razlage, ki bi pod njegov okvir uvrstila vsakršno reproduciranje še tako majhnega in nerazpoznavnega delčka avtorskega dela. Po mojem mnenju je treba pri razlagi tega pojma najti vmesno pot med tehnično zasnovano razlago in tem, da mora imeti tudi delna reprodukcija vsebino, razpoznavnost in – kot del določenega avtorskega dela – tudi določeno intelektualno vrednost, zaradi česar jo je treba avtorskopravno varovati. Menim, da se moramo pri ugotovitvi, ali gre v določenem primeru za delno reproduciranje, opreti na dva elementa. Prvič, ugotoviti moramo, ali je delna reprodukcija res enaka delu izvirnika avtorskega dela (identifikacijski element). V primeru delne reprodukcije časopisnega članka to konkretno pomeni, da ugotovimo, ali so v reprodukciji navedene enake besede kot v časopisnem članku in ali so navedene v enakem vrstnem redu. Drugič, ugotoviti moramo, ali je mogoče na podlagi delne reprodukcije vsebinsko prepoznati avtorsko delo oziroma z gotovostjo ugotoviti, da gre za delno reprodukcijo natančno določenega avtorskega dela (razpoznavni element). V primeru delne reprodukcije časopisnega članka to pomeni, da lahko z gotovostjo ugotovimo, da je določen odlomek reproduciran iz natančno določenega časopisnega članka.(20) Delne reprodukcije torej ne moremo opredeliti strogo kvantitativno(21) oziroma na podlagi meril de minimis, ki bi natančno določala, kolikšen odstotek dela mora biti reproduciran, da gre za delno reprodukcijo oziroma, v obravnavani zadevi, koliko besed iz določenega avtorskega dela zadošča za delno reprodukcijo.(22) Obstoj delne reprodukcije bo treba ugotavljati v posameznem primeru.

59.      Na podlagi meril, izoblikovanih v točki 58, lahko v obravnavani zadevi po mojem mnenju ugotovimo, da je shranjevanje in poznejše tiskanje odlomka iz besedila članka v dnevnem časopisu, ki zajema iskano besedo ter pet besed, ki stojijo pred njo, in pet besed, ki ji sledijo, mogoče opredeliti kot delno reproduciranje tega članka v smislu člena 2 Direktive 2001/29. Podana sta namreč tako identifikacijski kakor tudi razpoznavni element.

60.      Prvič, v obravnavani zadevi je enajst besed, ki so natisnjene v odlomku, istih kot enajst besed iz časopisnega članka; tudi njihov vrstni red je isti kot v članku. Drugič, po mojem mnenju je sekvenca enajstih besed dovolj dolga, da – ob primerjanju odlomka z besedilom časopisnega članka – omogoča ugotovitev, da je ta sekvenca besed odlomek iz natančno določenega časopisnega članka. Poudarim naj, da je v obravnavani zadevi prav to namen odlomkov, sestavljenih iz iskane besede ter petih besed pred njo in za njo – bralcu olajšati, da v članku najde iskano besedo.(23)

61.      Poleg tega moramo v obravnavani zadevi upoštevati tudi, da Infopaq za vsak članek iskano besedo s petimi besedami pred njo in petimi besedami za njo natisne vsakokrat, ko se v besedilu članka pojavi ta beseda. Zato lahko, kakor pravilno poudarja DDF(24), pride do tega, da bo reproducirana velika večina časopisnega članka, kar nedvomno pomeni delno reproduciranje tega članka v smislu člena 2 Direktive 2001/29.

62.      Na podlagi navedenih argumentov je treba po mojem mnenju na prvo vprašanje za predhodno odločanje odgovoriti, da se shranjevanje in poznejše tiskanje odlomka iz besedila članka v dnevnem časopisu, ki zajema iskano besedo ter pet besed, ki stojijo pred njo, in pet besed, ki ji sledijo, štejeta za reproduciranje v smislu člena 2 Direktive 2001/29.

D –    Razlaga člena 5(1) Direktive 2001/29 (drugo do dvanajsto vprašanje za predhodno odločanje)

63.      Predložitveno sodišče zastavlja več vprašanj, ki se nanašajo na razlago člena 5(1) Direktive 2001/29, zato jih bom obravnavala skupaj. Gre za drugo do dvanajsto vprašanje za predhodno odločanje, s katerimi želi predložitveno sodišče v bistvu izvedeti, ali je postopek priprave odlomkov iz časopisnih člankov, ki ga uporablja Infopaq, mogoče izvajati brez dovoljenja imetnikov avtorskih pravic zato, ker spada pod izjemo, določeno v členu 5(1) Direktive 2001/29, ki iz pravice reproduciranja pod določenimi pogoji izvzema začasna dejanja reproduciranja.

64.      V nadaljevanju argumentacije bom najprej predstavila vsebino in namen člena 5(1) Direktive 2001/29, nato bom analizirala posamezne pogoje iz tega člena in v okviru vsakega pogoja analizirala vprašanja, ki se nanj nanašajo.

1.      Vsebina in namen člena 5(1) Direktive 2001/29

65.      Direktiva 2001/29 v členu 5(1) predvideva izjemo od pravice reproduciranja za določena začasna dejanja reproduciranja. Iz člena 5(1) izhaja, da so iz pravice reproduciranja izvzeta tista dejanja reproduciranja, ki izpolnjujejo te pogoje:

–        pogoj za uporabo člena 5(1) je, da gre za začasna dejanja reproduciranja;

–        ta začasna dejanja reproduciranja morajo izpolnjevati še te štiri pogoje: prvič, gre za prehodna ali spremljevalna dejanja, drugič, ta dejanja so sestavni in bistveni del tehnološkega procesa, tretjič, njihov edini namen je omogočiti bodisi prenos po omrežju med tretjimi strankami po posredniku bodisi zakonito uporabo dela ali predmeta sorodnih pravic in, četrtič, ta dejanja nimajo nobenega neodvisnega ekonomskega pomena.

66.      Izjema iz člena 5(1) je bila v Direktivo 2001/29 vključena zato, da bi iz široke opredelitve pravice reproduciranja izvzela določena začasna dejanja reproduciranja, ki so sestavni del tehnološkega procesa, njihov edini namen pa je omogočiti drugo obliko uporabe določenega dela.(25) V Direktivi 2001/29 so v triintrideseti uvodni izjavi kot primer začasnih dejanj reproduciranja, ki jih je treba izvzeti iz pravice reproduciranja, izrecno navedeni „brskanje“ in „dejanja predpomnjenja vključno s tistimi, ki omogočajo učinkovito delovanje prenosnih sistemov“.(26) Ta dejanja reproduciranja so v skladu s to uvodno izjavo dovoljena „pod pogojem, da vmesnik ne spreminja informacij in se ne vmešava v zakonito uporabo tehnologije, ki jo široko priznava in uporablja industrija, za pridobivanje podatkov o uporabi informacij“. Če teh dejanj ne bi izvzeli iz široke opredelitve pravice reproduciranja, bi to za nove tehnologije pomenilo, da bi bilo treba za katerokoli reproduciranje, ne glede na to, da je le kratkotrajno in tehnično nujno, pridobiti dovoljenje imetnika avtorske pravice.(27) V praksi bi to na primer pomenilo, da bi bilo treba dovoljenje imetnika avtorske pravice pridobiti za vsako dejanje predpomnjenja (caching)(28), ki omogoča normalno uporabo računalniške tehnologije in interneta z avtomatskim ustvarjanjem začasnih kopij digitalnih podatkov.(29) Ob upoštevanju tega naj kot pojasnilo navedem, da se izjema iz člena 5(1) Direktive 2001/29 ne nanaša le na začasna dejanja reproduciranja, ki nastanejo na spletu, temveč na vsa dejanja reproduciranja, ki izpolnjujejo splošne pogoje, navedene v tem členu.(30)

67.      Pojasnim naj še, da je treba v okviru analize na podlagi člena 5(1) Direktive 2001/29 jasno razlikovati med, po eni strani, začasnimi dejanji reproduciranja, glede katerih moramo preizkusiti, ali izpolnjujejo pogoje iz tega člena, in tisto obliko uporabe določenega dela, ki ga ta dejanja omogočajo. Tako na primer dejanja predpomnjenja uporabniku interneta omogočajo, da prebere in se seznani z vsebino spletnih stani. Začasno shranjevanje v računalniškem pomnilniku RAM(31) omogoča, da uporabnik ustvari kopijo avdio- ali videoposnetka. V analizi na podlagi člena 5(1) Direktive 2001/29 je treba vedno razlikovati med začasnimi dejanji reproduciranja in končno obliko uporabe določenega dela, ki jo ta začasna dejanja reproduciranja omogočajo. To razlikovanje bo zlasti pomembno pri analizi tretjega pogoja iz člena 5(1), v skladu s katerim morajo začasna dejanja reproduciranja omogočati zakonito uporabo dela.(32)

2.      Pogoj za uporabo člena 5(1): začasna dejanja reproduciranja

68.      Iz besedila člena 5(1) Direktive 2001/29 jasno izhaja, da je mogoče pod izjemo iz tega člena uvrstiti samo začasna dejanja reproduciranja. To, ali je določeno dejanje reproduciranja začasno, je pogoj za to, da sploh lahko uporabimo to izjemo in preverimo, ali to začasno dejanje reproduciranja izpolnjuje tudi druge pogoje iz tega člena. Preden začnem analizo, ali postopek priprave odlomkov iz časopisnih člankov, ki ga uporablja Infopaq, izpolnjuje posamezne pogoje iz tega člena, moram torej preveriti, katera dejanja reproduciranja iz tega postopka sploh lahko opredelimo kot začasna dejanja reproduciranja.

69.      V postopku priprave odlomkov iz časopisnih člankov, ki ga uporablja Infopaq, lahko identificiramo več dejanj reproduciranja. Po eni strani se časopisni članki najprej skenirajo, s čimer se ustvari slikovna datoteka, ki se nato preoblikuje v tekstovno datoteko; iz dejanskega stanja izhaja, da se slikovna datoteka izbriše po tem, ko se pretvori v tekstovno datoteko, slednja pa se izbriše po tem, ko je odlomek iz časopisnega članka pripravljen. Po drugi strani pa se iskane besede iz tako obdelanega časopisnega članka, skupaj s petimi besedami pred njimi in za njimi, shranijo in natisnejo.

70.      Skeniranje in preoblikovanje slikovne v tekstovno datoteko sta torej le pripravljalni dejanji za shranjevanje in natisnjenje odlomka časopisnega članka, sestavljenega iz enajstih besed. Slikovna in tekstovna datoteka se med postopkom ali neposredno po koncu postopka priprave odlomkov izbrišeta. Zato je po mojem mnenju skeniranje in preoblikovanje slikovne datoteke v tekstovno mogoče opredeliti za začasni dejanji reproduciranja.

71.      Glede tega, ali lahko kot začasno dejanje reproduciranja opredelimo shranjevanje odlomka iz časopisnega članka, sestavljenega iz enajstih besed, v predložitvenem sklepu po mojem mnenju ni dovolj informacij. Predložitveno sodišče v predložitvenem sklepu navaja samo, da se skupaj z iskano besedo shrani še pet besed pred njo in pet besed za njo,(33) vendar ne pojasni, koliko časa te besede ostanejo shranjene v računalniškem spominu. Ta dejanski element bo moralo zato pojasniti predložitveno sodišče.

72.      Neodvisno od tega, kako opredelimo shranjevanje odlomka, sestavljenega iz enajstih besed, pa natisnjenja tega odlomka po mojem mnenju ne moremo opredeliti kot začasno dejanje reproduciranja. Natisnjenje na papirju moramo namreč obravnavati kot trajno reprodukcijo.(34) Trajna reprodukcija seveda ne pomeni, da ima le-ta neomejeno dobo trajanja, saj jo je mogoče tudi uničiti, vendar uporabnik te reprodukcije sam odloča o tem, kdaj jo bo uničil. V zvezi z natisnjenjem odlomka naj poudarim tudi, da to natisnjenje ne spada med dejanja, ki bi zgolj omogočala drugo obliko izkoriščanja avtorskega dela, kakršna ima namen izvzeti člen 5(1) Direktive 2001/29. Natisnjenje odlomka iz časopisnega članka je končna reprodukcija v postopku priprave odlomkov, ki ga izvaja Infopaq, zato bo v obravnavani zadevi pomembno predvsem, ali ta končna reprodukcija pomeni zakonito uporabo dela(35), ki jo omogočajo predhodna dejanja reproduciranja, ki so izvedena v tem postopku.

73.      V nadaljevanju argumentacije bom preizkusila, ali skeniranje člankov, pretvorba slikovne datoteke v tekstovno in shranjevanje odlomka iz enajstih besed, ki omogočajo natisnjenje odlomka iz enajstih besed, izpolnjujejo pogoje iz člena 5(1).

3.      Preizkus štirih pogojev iz člena 5(1) Direktive 2001/29

a)      Prvi pogoj: prehodna dejanja (drugo do peto vprašanje)

74.      Prvi pogoj, ki ga mora v okviru člena 5(1) izpolniti začasno dejanje reproduciranja, je, da mora biti prehodno ali spremljevalno. Ker se vprašanja predložitvenega sodišča nanašajo samo na to, ali so dejanja reproduciranja v obravnavani zadevi prehodna dejanja, se omejujem na razlago tega pogoja in ne analiziram, ali so ta dejanja reproduciranja spremljevalna. Na razlago pogoja prehodnega dejanja se nanašajo drugo do peto vprašanje za predhodno odločanje.

75.      Predložitveno sodišče je drugo vprašanje formuliralo tako, da sprašuje, ali so okoliščine, v katerih se opravijo začasna dejanja reproduciranja, pomembne za to, da se štejejo za prehodna v smislu člena 5(1) Direktive 2001/29. Vendar pa v predložitvenem sklepu ne pojasni natančneje, na katere okoliščine se nanaša to vprašanje. Ni jasno, ali ima predložitveno sodišče v mislih način reproduciranja (s skenerjem in strežnikom za optično prepoznavanje znakov ter shranjevanje), čas obstoja reprodukcije ali druge okoliščine. Ker ne vemo natančno, na katere okoliščine se sklicuje predložitveno sodišče, in zato na to vprašanje ne moremo podati preprostega pritrdilnega ali nikalnega odgovora, ga moramo po mojem mnenju za smiseln odgovor preformulirati.

76.      Drugo vprašanje je treba zato preformulirati tako, da predložitveno sodišče z njim sprašuje, katere okoliščine so pomembne za to, da določena začasna dejanja reproduciranja štejejo za prehodna v smislu člena 5(1) Direktive 2001/29.

77.      S tretjim vprašanjem predložitveno sodišče sprašuje, ali se lahko začasno dejanje reproduciranja šteje za prehodno v smislu člena 5(1) Direktive 2001/29, če se reproduciranje izvede z izdelavo tekstovne datoteke na podlagi slikovne datoteke ali z iskanjem besednega niza na podlagi tekstovne datoteke. Tudi tretje vprašanje je treba deloma preformulirati, saj z njim predložitveno sodišče sprašuje tudi to, ali je dejanje reproduciranja prehodno, če se reproduciranje izvede „z iskanjem besednega niza na podlagi tekstovne datoteke“. Ker samo iskanje besednega niza ni reproduciranje, je treba tretje vprašanje razumeti tako, da predložitveno sodišče z njim sprašuje, ali se lahko začasno dejanje reproduciranja šteje za prehodno, če se reproduciranje izvede na primer z izdelavo tekstovne datoteke na podlagi slikovne datoteke.

78.      S četrtim vprašanjem predložitveno sodišče sprašuje, ali se lahko začasno dejanje reproduciranja(36) šteje za prehodno v smislu člena 5(1) Direktive 2001/29, če se del reprodukcije, ki zajema enega ali več odlomkov iz besedila iz enajstih besed, shrani.

79.      S petim vprašanjem pa predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali se lahko dejanje reproduciranja šteje za prehodno v smislu člena 5(1) Direktive 2001/29, če se del reprodukcije, ki zajema enega ali več odlomkov iz besedila iz enajstih besed, natisne.

80.      Za odgovor na navedena vprašanja za predhodno odločanje je treba najprej preučiti, kaj pomeni, da je neko začasno dejanje reproduciranja prehodno.

81.      Dejanje reproduciranja je po mojem mnenju prehodno takrat, ko reprodukcija obstaja samo zelo kratko časovno obdobje.(37) Seveda se ob tem takoj zastavi vprašanje, kakšna je razlika med prehodnim in začasnim dejanjem reproduciranja. Po mojem mnenju je razlika v tem, da prehodno dejanje reproduciranja obstaja zelo kratek čas, začasno dejanje reproduciranja pa lahko obstaja tudi dlje časa.(38) Predhodna dejanja reproduciranja so torej tista začasna dejanja reproduciranja, ki trajajo izjemno kratek čas, ki so minljiva in kmalu po nastanku izginejo.(39) Doba trajanja začasnih dejanj reproduciranja je sicer prav tako časovno omejena, vendar je lahko daljša od dobe trajanja prehodnih dejanj reproduciranja.(40) Seveda je zelo težko ali celo nemogoče natančno vnaprej določiti, kako dolgo mora obstajati reprodukcija, da jo lahko opredelimo kot prehodno; to bo treba presoditi v vsakem posameznem primeru in glede na vse okoliščine primera.

82.      Zato je treba po mojem mnenju na drugo vprašanje za predhodno odločanje odgovoriti, da je bistvena okoliščina, ki je pomembna za to, da se določena začasna dejanja reproduciranja štejejo za prehodna v smislu člena 5(1) Direktive 2001/29, zelo kratek čas obstoja reprodukcije, vendar je treba pri presoji upoštevati vse okoliščine posameznega primera.

83.      V obravnavani zadevi se tako slikovna datoteka, ki nastane s skeniranjem časopisnega članka, kakor tudi tekstovna datoteka, ki nastane s pretvorbo slikovne datoteke, izbrišeta po tem, ko je odlomek iz časopisnega članka pripravljen. Infopaq v svojih pisnih stališčih navaja, da je njuna doba trajanja največ trideset sekund. Po mojem mnenju lahko v obravnavani zadevi na podlagi dejstva, da je njuna doba trajanja izjemno kratka, in dejstva, da se obe datoteki izbrišeta, ugotovimo, da gre za prehodni dejanji reproduciranja.

84.      Zato je treba po mojem mnenju na tretje vprašanje za predhodno odločanje odgovoriti tako: če se začasno dejanje reproduciranja izvede z izdelavo tekstovne datoteke na podlagi slikovne datoteke in če se tako tekstovna kakor tudi slikovna datoteka izbrišeta, se v okoliščinah, kakršne so te v obravnavani zadevi, to dejanje reproduciranja šteje za prehodno v smislu člena 5(1) Direktive 2001/29.

85.      Glede shranjevanja odlomka iz časopisnega članka sem že v točki 71 teh sklepnih predlogov pojasnila, da predložitveno sodišče v predložitvenem sklepu ne daje nobenih pojasnil o tem, koliko časa je odlomek, sestavljen iz enajstih besed, shranjen.

86.      Zato je treba na četrto vprašanje za predhodno odločanje po mojem mnenju odgovoriti tako, da mora nacionalno sodišče na podlagi meril, podanih v odgovoru na drugo vprašanje za predhodno odločanje, presoditi, ali se lahko dejanje reproduciranja šteje za prehodno v smislu člena 5(1) Direktive 2001/29, če se del reprodukcije, ki zajema enega ali več besednih odlomkov iz enajstih besed, shrani.

87.      V zvezi z natisnjenjem odlomka iz časopisnega članka pa sem že v točki 72 teh sklepnih predlogov pojasnila, da pri tem ne gre za začasno dejanje reproduciranja, zato to dejanje a fortiori ne more šteti za prehodno dejanje reproduciranja.

88.      Zato je treba na peto vprašanje za predhodno odločanje po mojem mnenju odgovoriti, da se dejanje reproduciranja ne more šteti za prehodno v smislu člena 5(1) Direktive 2001/29, če se v okoliščinah, kakršne so te v obravnavani zadevi, del reprodukcije, ki zajema enega ali več besednih odlomkov iz enajstih besed, natisne.

b)      Drugi pogoj: sestavni in bistveni del tehnološkega procesa (šesto, sedmo in osmo vprašanje)

89.      Drugi pogoj, ki ga mora v okviru člena 5(1) izpolniti začasno dejanje reproduciranja, je, da morajo biti začasna dejanja reproduciranja sestavni in bistveni del tehnološkega procesa. Na razlago tega pogoja v zvezi s skeniranjem in pretvorbo slikovne datoteke v tekstovno se nanašata šesto in sedmo vprašanje za predhodno odločanje, v zvezi z natisnjenjem odlomka iz časopisnega članka pa osmo vprašanje za predhodno odločanje. Predložitveno sodišče ne sprašuje izrecno, ali je sestavni in bistveni del tehnološkega procesa tudi shranjevanje odlomka iz časopisnega članka.

90.      S šestim vprašanjem predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je stopnja tehnološkega procesa, na kateri se izvedejo začasna dejanja reproduciranja, pomembna za to, da se štejejo za sestavni in bistveni del tehnološkega procesa v smislu člena 5(1) Direktive 2001/29.

91.      S sedmim vprašanjem predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali so lahko začasna dejanja reproduciranja sestavni in bistveni del tehnološkega procesa v smislu člena 5(1) Direktive 2001/29, če zajemajo ročno skeniranje celotnih časopisnih člankov, pri čemer so ti preoblikovani iz tiskanega medija v digitalni medij.

92.      Z osmim vprašanjem predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali so lahko začasna dejanja reproduciranja sestavni in bistveni del tehnološkega procesa v smislu člena 5(1) Direktive 2001/29, če zajemajo tiskanje dela reprodukcije, ki obsega enega ali več odlomkov iz besedila iz enajstih besed.

93.      Za odgovor na šesto in sedmo vprašanje je treba najprej analizirati, kdaj je neko dejanje reproduciranja sestavni in bistveni del tehnološkega procesa.(41) Presoditi moramo predvsem, kako restriktivno je treba razlagati pogoj, da mora biti začasno dejanje reproduciranja sestavni in bistveni del tehnološkega procesa. Iz literature izhaja, da je bistvena dilema pri razlagi tega pogoja ta, ali je dejanje reproduciranja sestavni in bistveni del tehnološkega procesa samo takrat, ko je to dejanje nujen element tega tehnološkega procesa, brez katerega ta tehnološki proces ne bi bil mogoč, ali pa sem spadajo tudi druga dejanja, ki niso nujen element tega tehnološkega procesa.(42)

94.      Po mojem mnenju – in kakor izhaja tudi iz prevladujočega mnenja v literaturi(43) – ni treba, da je dejanje reproduciranja nujen element določenega tehnološkega procesa, da bi predstavljal njegov sestavni in bistveni del. To izhaja že iz obrazložitve predloga Direktive 2001/29, v katerem Komisija navaja, da je namen člena 5(1) izvzeti tista začasna dejanja reproduciranja, ki „jih narekuje tehnologija“.(44) Iz tega lahko sklepamo tudi, da ni pomembno, na kateri stopnji tega tehnološkega procesa pride do začasnega dejanja reproduciranja.

95.      Zato je treba, po mojem mnenju, na šesto vprašanje za predhodno odločanje odgovoriti tako, da stopnja tehnološkega procesa, na kateri se izvedejo začasna dejanja reproduciranja, ni pomembna za to, ali se štejejo za sestavni in bistveni del tehnološkega procesa v smislu člena 5(1) Direktive 2001/29.

96.      Za odgovor na sedmo vprašanje v obravnavani zadevi je treba ugotoviti, kaj v okviru postopka priprave odlomkov iz časopisnih člankov predstavlja tehnološki proces. Ali je tehnološki proces samo skeniranje in pretvorba slikovne datoteke v tekstovno ali pa gre pri tem za celoten postopek priprave odlomkov iz časopisnih člankov?

97.      Po mojem mnenju je v obravnavani zadevi tehnološki proces celotni postopek priprave odlomkov iz časopisnih člankov. Vanj torej spadajo skeniranje in pretvorba slikovne v tekstovno datoteko ter shranjevanje in natisnjenje iskane besede, skupaj s petimi besedami pred njo in za njo. Vsi navedeni elementi so torej del istega tehnološkega procesa. S tega vidika je skeniranje člankov in pretvorba slikovne datoteke v tekstovno vsekakor sestavni in bistveni del tehnološkega procesa.

98.      Na sedmo vprašanje za predhodno odločanje je zato po mojem mnenju treba odgovoriti tako: če začasna dejanja reproduciranja zajemajo ročno skeniranje celotnih časopisnih člankov, s čimer so ti preoblikovani iz tiskanega medija v digitalni medij, so v okoliščinah, kakršne so te v obravnavani zadevi, ta dejanja reproduciranja sestavni in bistveni del tehnološkega procesa v smislu člena 5(1) Direktive 2001/29.

99.      Za odgovor na osmo vprašanje moramo pojasniti, ali je lahko tiskanje reprodukcije, ki obsega enega ali več odlomkov iz besedila iz enajstih besed, sestavni in bistveni del tehnološkega procesa v smislu člena 5(1) Direktive 2001/29. Kot sem pojasnila že v točki 97 teh sklepnih predlogov, je tudi natisnjenje odlomka iz časopisnega članka načeloma treba šteti za sestavni in bistveni del tehnološkega procesa. Vendar pa je treba v zvezi s tem upoštevati, da pri natisnjenju ne gre za začasno dejanje reproduciranja, zato ne izpolnjuje pogoja za uporabo člena 5(1) Direktive 2001/29.

100. Zato je treba na osmo vprašanje za predhodno odločanje po mojem mnenju odgovoriti tako, da v okoliščinah, kakršne so te obravnavani zadevi, natisnjenje odlomka ni začasno dejanje reproduciranja, zato ga ne bo mogoče upravičiti na podlagi člena 5(1) Direktive 2001/29 in zato za odločitev ni pomembno, ali so ta dejanja reproduciranja lahko sestavni in bistveni del tehnološkega procesa.

c)      Tretji pogoj: dejanja, katerih edini namen je omogočiti zakonito uporabo (deveto in deseto vprašanje)

101. Tretji pogoj iz člena 5(1) zahteva, da mora biti edini namen začasnega dejanja reproduciranja omogočiti bodisi prenos po omrežju med tretjimi strankami po posredniku bodisi zakonito uporabo dela. Ker pa je v obravnavani zadevi očitno, da ne gre za prenos po omrežju, in ker se tudi vprašanja za predhodno odločanje nanašajo le na tisti del tretjega pogoja, ki se nanaša na zakonito uporabo dela, se bom v analizi osredotočila na analizo pogoja zakonite uporabe dela. Na razlago pogoja zakonite uporabe se nanašata deveto in deseto vprašanje za predhodno odločanje.

i)      Splošno o pogoju zakonite uporabe dela (deveto vprašanje)

102. Z devetim vprašanjem za predhodno odločanje predložitveno sodišče sprašuje, ali zakonita uporaba dela v smislu člena 5(1) Direktive 2001/29 zajema vsako vrsto uporabe dela, za katero ni potrebno dovoljenje imetnika avtorske pravice.

103. Za odgovor na deveto vprašanje za predhodno odločanje je treba pojasniti, kaj pomeni pogoj zakonite uporabe dela v smislu člena 5(1) Direktive 2001/29.

104. Iz triintridesete uvodne izjave Direktive 2001/29 izhaja, da uporaba dela velja za zakonito(45), „kadar je odobrena s strani imetnika pravic“ oziroma „kadar je ne omejuje zakon“. Na podlagi te uvodne izjave lahko sklepamo, da je uporaba dela zakonita v treh primerih. Prvič, uporaba je zakonita, kadar gre za take oblike uporabe dela, za katere ni potrebno dovoljenje imetnika avtorskih pravic, na primer branje časopisnih člankov. Če pa gre za uporabo dela v obliki reproduciranja, kakor v obravnavani zadevi, ali za druge oblike uporabe, za katere se načeloma zahteva dovoljenje imetnika avtorskih pravic,(46) pa je uporaba, drugič, zakonita, če je imetnik avtorske pravice tako uporabo izrecno dovolil ali, tretjič, če je dovoljena na podlagi ene od izjem in omejitev, ki jih določa člen 5(2) in (3)(47) Direktive 2001/29, če je zadevna država članica to izjemo oziroma omejitev prenesla v svoje nacionalno pravo, in če je ta uporaba v skladu s členom 5(5) te direktive.

105. Zato je treba na deveto vprašanje za predhodno odločanje po mojem mnenju odgovoriti tako, da zakonita uporaba dela v smislu člena 5(1) Direktive 2001/29 zajema vsako vrsto uporabe dela, za katero ni potrebno dovoljenje imetnika avtorske pravice ali ki jo je imetnik avtorske pravice izrecno dovolil; v primeru uporabe dela v obliki reproduciranja dovoljenje imetnika avtorske pravice ni potrebno, če je reproduciranje dovoljeno na podlagi ene od izjem in omejitev, ki jih določa člen 5(2) in (3) Direktive 2001/29, če je zadevna država članica to izjemo oziroma omejitev prenesla v svoje nacionalno pravo, in če je reproduciranje v skladu s členom 5(5) Direktive 2001/29.

ii)    Zakonita uporaba v obravnavani zadevi (deseto vprašanje)

106. Z desetim vprašanjem za predhodno odločanje predložitveno sodišče sprašuje, ali zakonita uporaba dela v smislu člena 5(1) Direktive 2001/29 zajema skeniranje celotnih časopisnih člankov, ki ga opravi podjetje, poznejšo obdelavo reprodukcije ter shranjevanje in morebitno tiskanje dela reprodukcije, ki obsega enega ali več odlomkov iz besedila iz enajstih besed, za dejavnost pisanja povzetkov tega podjetja, čeprav imetnik pravice v to ni privolil. Po mojem mnenju je treba deseto vprašanje preformulirati(48), zato v nadaljevanju navajam razloge za drugačno formulacijo tega vprašanja.

–       Preformuliranje desetega vprašanja

107. Deseto vprašanje za predhodno odločanje je zastavljeno tako, da se pogoj zakonite uporabe nanaša na vsa dejanja reproduciranja, do katerih pride v postopku priprave odlomkov iz časopisnih člankov, ki ga uporablja Infopaq. Na tak način zastavljeno vprašanje izhaja iz napačnega razumevanja člena 5(1) Direktive 2001/29. Pogoja zakonite uporabe dela namreč ne smemo razlagati tako, da zahteva, da morajo zakonito uporabo dela predstavljati začasna dejanja reproduciranja sama po sebi, temveč ga moramo razumeti tako, da morajo začasna dejanja reproduciranja omogočiti drugo uporabo dela, ki mora biti zakonita. Navedem naj ta primer: če izobraževalna ustanova za namene ilustracije pri pouku naredi kopijo – torej reprodukcijo – določenega avtorskega dela, na primer videoposnetka oddaje s poučno vsebino, in se med tem dejanjem reproduciranja kopija tega videoposnetka začasno shrani v računalniškem pomnilniku RAM, bo ta začasna kopija, ki nastane v pomnilniku RAM, omogočala reproduciranje v namene ilustracije pri pouku, ki je zakonito na podlagi člena 5(3)(a) Direktive 2001/29.(49) Sama začasna kopija, ki nastane v pomnilniku RAM, pa bo zakonita šele, če bo izpolnjevala tudi vse druge pogoje iz člena 5(1) Direktive 2001/29, torej če bo prehodna ali spremljevalna, če bo sestavni in bistveni del tehnološkega procesa in če ne bo imela nobenega neodvisnega ekonomskega pomena. Če bi pogoj zakonite uporabe dela iz člena 5(1) Direktive 2001/29 razlagali tako, da bi pomenil zakonito uporabo začasnega dejanja reproduciranja, bi to pomenilo, da za zakonitost tega začasnega dejanja reproduciranja izpolnitev drugih pogojev iz tega člena sploh ne bi bila več potrebna, s čimer bi členu 5(1) Direktive 2001/29 odvzeli njegov pomen.

108. Pri analizi na podlagi člena 5(1) Direktive 2001/29 je treba torej jasno ločiti med začasnimi dejanji reproduciranja, ki morajo izpolniti vse pogoje iz tega člena, in med končnim dejanjem reproduciranja ali drugo obliko uporabe dela, ki ga ta začasna dejanja reproduciranja omogočajo in ki mora predstavljati zakonito uporabo dela. V obravnavani zadevi je uporaba dela, tj. časopisnega članka, natisnjenje odlomka iz časopisnega članka, sestavljenega iz enajstih besed.

109. V predložitvenem sklepu ni izrecno navedeno, ali se ti odlomki iz časopisnih člankov uporabljajo kot interna podlaga za pisanje povzetkov časopisnih člankov ali le kot pomoč pri izbiri časopisnih člankov, glede katerih se bodo pripravili povzetki. Prav tako v predložitvenem sklepu ni nobenih podatkov o tem, kako se pripravljajo povzetki in ali ti morda vključujejo dobesedno navedbo odlomka iz enajstih besed. Glede na nejasno opisano dejansko stanje ni izključeno niti to, da se naročnikom družbe Infopaq pošiljajo neposredno odlomki iz enajstih besed, s čimer tem naročnikom omogočajo, da iz konteksta razberejo, kateri časopisni članek bi bil zanje zanimiv. V vsakem primeru pa se odlomki iz enajstih besed tako ali drugače uporabljajo v okviru komercialne dejavnosti pisanja povzetkov časopisnih člankov družbe Infopaq.

110. Ne glede na to pa v obravnavani zadevi po mojem mnenju ni mogoče argumentirati, da uporabo dela predstavlja pisanje povzetkov, ki naj bi jih Infopaq pošiljal svojim naročnikom, in da je pogoj zakonite uporabe dela v smislu člena 5(1) Direktive 2001/29 izpolnjen, ker je to pisanje povzetkov na podlagi danskega prava dopustno. Obravnavane zadeve ne smemo razumeti tako, da postopek priprave odlomkov iz časopisnih člankov, ki ga uporablja Infopaq, omogoča pisanje povzetkov. Res je, da postopek priprave teh odlomkov verjetno bistveno olajšuje pisanje povzetkov, vendar ne moremo trditi, da ga omogoča. Infopaq bi lahko povzetke časopisnih člankov pripravljal tudi popolnoma brez predhodno pripravljenih odlomkov, sestavljenih iz enajstih besed. Poleg tega pisanje povzetkov ni nujno nadaljevanje postopka priprave odlomkov, sestavljenih iz enajstih besed, zato pisanja povzetkov ne moremo razumeti kot zadnjo fazo postopka priprave odlomkov, ki jo ta postopek omogoča.

111. Zato je treba deseto vprašanje za predhodno odločanje razumeti tako, da predložitveno sodišče z njim v bistvu sprašuje, ali skeniranje celotnih časopisnih člankov, poznejša obdelava reprodukcije ter shranjevanje dela reprodukcije, ki obsega enega ali več odlomkov iz besedila iz enajstih besed, omogoča zakonito uporabo dela v smislu člena 5(1) Direktive 2001/29, s tem da se odlomki iz besedila iz enajstih besed natisnejo in uporabijo pri dejavnosti pisanja povzetkov časopisnih člankov tega podjetja, čeprav imetnik pravice v to ni privolil.

–       Analiza in odgovor na deseto vprašanje

112. Pri analizi tega vprašanja za predhodno odločanje lahko najprej na splošno navedemo, da bo uporaba časopisnih člankov v obliki delnega reproduciranja, torej odlomkov, sestavljenih iz enajstih besed, zakonita v dveh primerih: bodisi če jo bo imetnik avtorske pravice izrecno dovolil, bodisi če bo mogoče to delno reprodukcijo upravičiti na podlagi ene od izjem in omejitev od pravice reproduciranja , ki jih v členu 5(2) in (3) določa Direktiva 2001/29, če jih je Danska predvidela v svojem nacionalnem pravu, in če bo v skladu s členom 5(5) Direktive 2001/29.

113. V obravnavani zadevi iz dejanskega stanja jasno izhaja, da imetniki avtorskih pravic niso dali dovoljenja za pripravo odlomkov iz časopisnih člankov, zato priprava odlomkov ne bo mogla biti zakonita na tej podlagi. V nadaljevanju zato analiziram, ali je v obravnavani zadevi uporaba časopisnih člankov v obliki reproduciranja odlomkov iz teh časopisnih člankov lahko zakonita na podlagi ene od izjem in omejitev iz člena 5(2) ali (3) Direktive 2001/29. Analizo, ali je to dejanje reproduciranja v skladu s členom 5(5) Direktive 2001/29, bom podala v okviru odgovora na trinajsto vprašanje za predhodno odločanje, ki se nanaša na razlago člena 5(5) te direktive.

114. V zvezi z izjemami in omejitvami pravice reproduciranja iz člena 5(2) in (3) je treba poudariti dvoje. Prvič, izjeme in omejitve, ki jih Direktiva 2001/29 vsebuje v členu 5(2) in (3), so fakultativne in jih države članice v nacionalno pravo prenesejo le, če želijo. To izhaja iz uvodnega stavka člena 5(2) in (3) te direktive, ki določa, da države članice „lahko“ predvidijo te izjeme in omejitve.(50) V obravnavani zadevi predložitveno sodišče ne daje nobenih informacij o tem, katere izjeme in omejitve je Danska predvidela v svoji nacionalni ureditvi, zato bom v teh sklepnih predlogih analizirala samo, kako je treba razlagati posamezne izjeme in omejitve, končno analizo na podlagi teh izjem in omejitev pa bo moralo opraviti nacionalno sodišče. V obravnavani zadevi bo moralo torej nacionalno sodišče preučiti, katere od izjem in omejitev iz člena 5(2) ali (3) Direktive 2001/29 je Danska predvidela v svojem nacionalnem pravu, in na podlagi teh izjem in omejitev preveriti, ali bi lahko delno reproduciranje časopisnih člankov v obliki odlomkov iz enajstih besed pomenilo zakonito uporabo časopisnih člankov.

115. Drugič, izjeme in omejitve iz člena 5(2) in (3) Direktive 2001/29 so – kakor izhaja iz njene dvaintridesete uvodne izjave(51) – določene izčrpno, kar pomeni, da države članice v nacionalnem pravu ne morejo določiti drugačnih izjem in omejitev od tistih, ki jih določa ta direktiva. Danska v svojem nacionalnem pravu torej ne more določiti, da je delno reproduciranje časopisnih člankov v obliki odlomkov iz teh člankov dopustno, če se uporablja pri pripravljanju povzetkov, če to ne bo dopustno na podlagi ene od izjem in omejitev od pravice reproduciranja, ki jih Direktiva 2001/29 določa v členu 5(2) in (3).

116. Edina izjema, ki bi lahko bila na prvi pogled relevantna v obravnavani zadevi, je člen 5(3)(c)(52), ki dopušča reproduciranje v tisku oziroma uporabo del v zvezi s poročanjem o aktualnih dogodkih.(53) Ta člen ureja dve izjemi od pravice reproduciranja. Prva izjema, ki jo dovoljuje, je „reproduciranje v tisku, priobčitev javnosti oziroma dajanje na voljo javnosti objavljenih člankov o aktualnih gospodarskih, političnih ali verskih temah […] v primerih, ko takšna uporaba ni izrecno prepovedana, in dokler je naveden vir vključno z avtorjevim imenom“. Druga izjema, ki jo dovoljuje, je „uporaba del ali predmetov sorodnih pravic v zvezi s poročanjem o aktualnih dogodkih v obsegu, ki ga upravičuje informativni namen in ob navedbi vira vključno z avtorjevim imenom, razen če se to izkaže za nemogoče“.

117. Vendar pa po mojem mnenju nobena od izjem iz člena 5(3)(c) Direktive 2001/29 – četudi bi jo Danska predvidela v svoji nacionalni zakonodaji – ne more upravičiti delnega reproduciranja časopisnih člankov v obliki odlomkov iz enajstih besed.

118. Prva izjema, ki jo ureja člen 5(3)(c), tega reproduciranja ne more upravičiti, ker ne gre za reproduciranje v tisku, v katerega tradicionalno spadajo časopisi in revije(54). Prav tako v obravnavani zadevi ne gre za priobčitev javnosti ali dajanje objavljenih člankov na voljo javnosti(55). Priobčitev javnosti namreč zajema oddajanje ali retransmisijo dela v javnost po žici ali na brezžični način, vključno z radiodifuznim oddajanjem.(56) Dajanje na voljo javnosti pa pomeni dajanje na voljo dela pripadnikom javnosti, ki niso prisotni na kraju izvora dejanja objave.(57) Tudi če bi Infopaq naročnikom odlomke iz časopisnih člankov pošiljal po elektronski pošti, ne bi šlo za priobčitev javnosti(58) ali dajanje na voljo javnosti(59).

119. Delnega reproduciranja časopisnih člankov v obliki odlomkov iz časopisnih člankov prav tako ni mogoče upravičiti na podlagi druge izjeme iz člena 5(3)(c) Direktive 2001/29, ki dopušča poročanje o aktualnih dogodkih. Ta izjema namreč dopušča uporabo del v zvezi s samostojno dejavnostjo poročanja o aktualnih dogodkih;(60) določeno delo se torej lahko uporabi v okviru poročanja o nekem aktualnem dogodku. Poleg tega, če bi dopustili, da se sme časopisne članke prosto reproducirati na podlagi izjeme, ki dopušča poročanje o aktualnih dogodkih, bi s tem nasprotovali namenu prve izjeme iz člena 5(3)(c), ki se izrecno nanaša na reproduciranje, priobčitev javnosti in dajanje na voljo člankov o aktualnih gospodarskih, političnih ali verskih temah in je v tem smislu glede teh člankov lex specialis glede na drugo izjemo iz tega člena.

120. Delno reproduciranje časopisnih člankov torej ne more pomeniti zakonite uporabe teh časopisnih člankov na podlagi nobene od izjem in omejitev, predvidenih v členu 5(2) ali (3) Direktive 2001/29.

121. Zato je treba po mojem mnenju na deseto vprašanje za predhodno odločanje odgovoriti tako, da skeniranje celotnih časopisnih člankov, poznejša obdelava reprodukcije ter shranjevanje dela reprodukcije, ki obsega enega ali več odlomkov iz besedila iz enajstih besed, v okoliščinah, kakršne so te v obravnavani zadevi, ne omogoča zakonite uporabe dela v smislu člena 5(1) Direktive 2001/29, s tem da se odlomki iz besedila iz enajstih besed natisnejo in uporabijo pri dejavnosti pisanja povzetkov časopisnih člankov tega podjetja, čeprav imetnik pravice v to ni privolil.

d)      Četrti pogoj: dejanja, ki nimajo nobenega neodvisnega ekonomskega pomena (enajsto in dvanajsto vprašanje)

122. Četrti pogoj, ki ga mora na podlagi člena 5(1) Direktive 2001/29 izpolniti začasno dejanje reproduciranja, da ga lahko izvzamemo iz pravice reproduciranja, je, da nima nobenega neodvisnega ekonomskega pomena.(61)

123. Na razlago tega pogoja se nanašata enajsto in dvanajsto vprašanje za predhodno odločanje. Z enajstim vprašanjem predložitveno sodišče sprašuje, katera merila je treba uporabiti pri presoji, ali imajo začasna dejanja reproduciranja neodvisen ekonomski pomen v smislu člena 5(1) Direktive 2001/29. Z dvanajstim vprašanjem pa sprašuje, ali se povečanje uporabnikove učinkovitosti zaradi začasnih dejanj reproduciranja lahko upošteva pri presoji, ali imajo dejanja neodvisen ekonomski pomen v smislu člena 5(1) Direktive 2001/29.

124. Pogoj neodvisnega ekonomskega pomena v Direktivi 2001/29 ni opredeljen. Niti iz obrazložitve predloga te direktive, iz katerega izhaja, da je treba iz te direktive izvzeti tista dejanja reproduciranja, ki imajo ločen ekonomski pomen, ne moremo natančneje razbrati pomena tega pojma.(62) Pri razlagi tega pogoja moramo pojasniti, kaj pomeni, da ima določeno dejanje reproduciranja ekonomski pomen, kaj pomeni, da je ta ekonomski pomen neodvisen, in za koga(63) mora imeti to dejanje reproduciranja neodvisen ekonomski pomen.

125. Ekonomski pomen pomeni, da mora začasno dejanje reproduciranja prinašati osebi, ki ta dejanja izvaja, ekonomsko korist; posredno – oziroma če bi imetnik avtorske pravice dobil pravično nadomestilo – pa to dejanje reproduciranja prinaša ekonomsko korist tudi imetniku avtorske pravice.(64) Ekonomska korist lahko na primer pomeni dobiček ali zmanjšanje stroškov, povečanje učinkovitosti in podobno.(65)

126. Ključno merilo za to, ali je ta ekonomski pomen neodvisen, pa je po mojem mnenju, ali se na podlagi začasnih dejanj reproduciranja neposredno pridobivajo ekonomske koristi. Za tak neodvisen ekonomski pomen bi šlo na primer, če bi Infopaq svojim naročnikom poleg povzetkov časopisnih člankov pošiljal tudi skenirane časopisne članke, za kar bi prejel plačilo, ali pa če bi lahko naročniki družbe Infopaq neposredno, na primer po spletni povezavi, dostopili do skeniranih časopisnih člankov. Za neodvisen ekonomski pomen bi šlo tudi, če bi se Infopaq ukvarjal z neodvisno dejavnostjo skeniranja časopisnih člankov, ki bi jih poslal naročnikom po elektronski pošti, zanje pa bi od naročnikov prejel plačilo.(66) Samo možnost, da bi lahko Infopaq od teh dveh dejanj reproduciranja prejel konkretne ekonomske koristi, za izpolnitev pogoja neodvisnega ekonomskega pomena ne zadošča; družba bi morala tako dejavnost dejansko izvajati.

127. Na enajsto vprašanje za predhodno odločanje je treba zato po mojem mnenju odgovoriti tako, da je treba pri presoji, ali imajo začasna dejanja reproduciranja neodvisen ekonomski pomen v smislu člena 5(1) Direktive 2001/29, upoštevati, ali se na podlagi začasnih dejanj reproduciranja neposredno pridobivajo ekonomske koristi.

128. V obravnavani zadevi skeniranje člankov in pretvorba iz slikovne datoteke v tekstovno ter shranjevanje odlomkov(67) iz časopisnih člankov za družbo Infopaq pomeni zmanjšanje stroškov, hkrati pa povečanje učinkovitosti in časovne prihranke. Ni sporno, da imajo ta dejanja reproduciranja za družbo Infopaq ekonomski pomen, vendar pa ta ekonomski pomen po mojem mnenju ni neodvisen. V obravnavani zadevi za to, da je ekonomski pomen neodvisen, ne zadošča, da to dejanje reproduciranja samo prispeva k temu, da je družba Infopaq pri pripravi odlomkov na splošno učinkovitejša. Skeniranje, pretvorba iz slikovne datoteke v tekstovno ter shranjevanje odlomkov iz časopisnih člankov so namreč le del širšega postopka priprave odlomkov, nimajo pa neodvisnega ekonomskega pomena.(68) V obravnavani zadevi je neodvisni ekonomski pomen skeniranja, preoblikovanja slikovne v tekstovno datoteko in shranjevanja odlomkov iz časopisnih člankov treba presojati ločeno od eknomskega pomena, ki ga ima za družbo Infopaq končno natisnjenje odlomkov iz časopisnih člankov. Zato je po mojem mnenju treba ugotoviti, da skeniranje člankov in pretvorba iz slikovne datoteke v tekstovno ter shranjevanje odlomkov nimajo neodvisnega ekonomskega pomena.

129. Na dvanajsto vprašanje za predhodno odločanje je zato po mojem mnenju treba odgovoriti tako, da povečanja uporabnikove učinkovitosti zaradi začasnih dejanj reproduciranja v okoliščinah, kakršne so te v obravnavani zadevi, ni mogoče upoštevati pri presoji, ali imajo ta dejanja neodvisen ekonomski pomen v smislu člena 5(1) Direktive 2001/29.

4.      Sklep glede razlage člena 5(1) Direktive 2001/29

130. Na podlagi analize pogojev iz člena 5(1) Direktive 2001/29 in odgovorov na drugo do dvanajsto vprašanje za predhodno odločanje lahko ugotovimo, da dejanj reproduciranja, ki se opravijo v postopku priprave odlomkov iz časopisnih člankov, ki ga uporablja družba Infopaq, ni mogoče upravičiti na podlagi izjeme od pravice reproduciranja iz člena 5(1) te direktive. V praksi to pomeni, da bo morala družba Infopaq za pripravo odlomkov pridobiti dovoljenje imetnikov avtorskih pravic.

E –    Razlaga člena 5(5) Direktive 2001/29 (trinajsto vprašanje za predhodno odločanje)

131. S trinajstim vprašanjem za predhodno odločanje predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali se skeniranje celotnih časopisnih člankov, ki ga opravi podjetje, poznejša obdelava reprodukcije ter shranjevanje in tiskanje dela reprodukcije, ki obsega enega ali več odlomkov iz besedila iz enajstih besed, brez privolitve imetnika pravice lahko štejejo za določene posebne primere, ki niso v nasprotju z normalnim izkoriščanjem časopisnih člankov in ne vplivajo pretirano na legitimne interese imetnika pravic v smislu člena 5(5) Direktive 2001/29.

132. Glede na to, da smo pri analizi pogojev iz člena 5(1) Direktive 2001/29 ugotovili, da dejanja reproduciranja v obravnavani zadevi ne izpolnjujejo pogojev iz člena 5(1) te direktive, načeloma ni treba preveriti, ali ta dejanja reproduciranja izpolnjujejo pogoje iz člena 5(5). Iz člena 5(5) Direktive 2001/29 namreč izhajajo dodatni pogoji, ki bi jih morala dejanja reproduciranja izpolniti, če bi izpolnjevala pogoje iz člena 5(1) te direktive. Za primer, če bi Sodišče ugotovilo, da dejanja reproduciranja, ki jih izvaja Infopaq, izpolnjujejo pogoje iz člena 5(1) Direktive 2001/29, pa v nadaljevanju na kratko analiziram, ali bi ta dejanja reproduciranja izpolnjevala pogoje iz člena 5(5) te direktive.

133. V obravnavani zadevi je treba pri analizi na podlagi člena 5(5) Direktive 2001/29 po mojem mnenju spet razlikovati med končnim dejanjem reproduciranja – torej natisnjenjem odlomkov iz časopisnih člankov – in dejanji reproduciranja, ki to končno dejanje reproduciranja omogočajo – torej skeniranjem časopisnih člankov, pretvorbo slikovne datoteke v tekstovno ter shranjevanjem odlomka iz časopisnega članka. Če bi Sodišče namreč pri preizkusu na podlagi člena 5(1) Direktive 2001/29 ugotovilo, da bi končno dejanje reproduciranja, ki ga začasna dejanja reproduciranja omogočajo, lahko pomenilo zakonito uporabo dela na podlagi ene od izjem in omejitev od pravice reproduciranja iz člena 5(2) ali (3) te direktive, bo moralo že za izpolnitev pogoja zakonite uporabe preizkusiti tudi, ali to končno dejanje reproduciranja izpolnjuje pogoje iz člena 5(5) te direktive. Šele takrat bo pogoj zakonite uporabe dela iz člena 5(1) te direktive dejansko izpolnjen. Šele ko bo izpolnjen ta pogoj – skupaj z vsemi drugimi pogoji iz člena 5(1) Direktive 2001/29 – bo mogoče preizkusiti, ali pogoje iz člena 5(5) te direktive izpolnjujejo tudi dejanja reproduciranja, ki to končno uporabo omogočajo. V nadaljevanju bom zato najprej preizkusila, ali končno dejanje reproduciranja (natisnjenje odlomkov iz časopisnih člankov) izpolnjuje pogoje iz člena 5(5) Direktive 2001/29, nato pa še, ali te pogoje izpolnjujejo dejanja reproduciranja, ki to dejanje omogočajo (skeniranje časopisnih člankov, pretvorba slikovne datoteke v tekstovno ter shranjevanje(69) odlomka iz časopisnega članka).

1.      Ali natisnjenje odlomkov iz časopisnih člankov izpolnjuje pogoje iz člena 5(5) Direktive 2001/29?

134. Iz člena 5(5) Direktive 2001/29 izhaja, da se izjeme in omejitve iz člena 5 Direktive 2001/29 uporabijo, prvič, le v določenih posebnih primerih, ki, drugič, niso v nasprotju z normalnim izkoriščanjem dela in ki, tretjič, ne vplivajo pretirano na legitimne interese imetnika pravic.(70) Ti pogoji so kumulativni. Pogoji iz člena 5(5) Direktive 2001/29, ki so v teoriji velikokrat poimenovani kot „tristopenjski test“(71), so bili v to direktivo sprejeti po vzoru mednarodnih pogodb, in sicer člena 9(2) Bernske konvencije(72), člena 10 Pogodbe Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o avtorski pravici(73) in člena 13 Sporazuma TRIPS(74). Kakor izhaja iz štiriinštiridesete uvodne izjave Direktive 2001/29, je treba izjeme in omejitve, ki jih predvideva ta direktiva, uporabljati v skladu z mednarodnimi obveznostmi.(75) Zato je treba člen 5(5) Direktive 2001/29 razlagati ob upoštevanju teh mednarodnih pogodb.

135. Prvi pogoj iz člena 5(5) Direktive 2001/29 zahteva, da se izjeme in omejitve uporabijo le v določenih posebnih primerih. Ta pogoj pomeni, da morajo biti izjeme in omejitve jasno opredeljene in da morajo biti utemeljene z določenim posebnim namenom.(76) V primeru izjeme iz člena 5(3)(c) je posebni namen, na katerem je ta izjema utemeljena, obveščanje javnosti o aktualnih dogodkih; res pa je tudi, da ta izjema ne izključuje vsaj posrednega komercialnega namena obveščanja o aktualnih dogodkih.(77)

136. Če bo Sodišče ugotovilo, da je reproduciranje odlomkov iz časopisnih člankov predstavlja zakonito uporabo na podlagi člena 5(3)(c) Direktive 2001/29, bo Sodišče že implicitno izhajalo iz domneve, da je namen reproduciranja odlomkov iz časopisnih člankov obveščanje javnosti. Sicer je res, da bi lahko argumentirali, da delno reproduciranje časopisnih člankov v obliki odlomkov iz teh člankov ne ustreza povsem temu namenu in da je njegov primarni namen komercialen, obveščanje pa sekundarni namen. Vendar pa tudi, ko na primer revija objavi članek iz druge revije, ko se po radiu prebere del časopisnega članka ali pri televizijskem poročanju o razstavi posname nekaj del z razstave, ti mediji uporabljajo dela ne le v namene obveščanja javnosti, temveč tudi v komercialne namene. Zato lahko po mojem mnenju tudi v zvezi z reproduciranjem odlomkov iz časopisnih člankov ugotovimo, da se s tem, ko se uporabijo pri pisanju povzetkov teh časopisnih člankov, uporabijo za obveščanje javnosti. Zato je po mojem mnenju mogoče ugotoviti, da gre za poseben primer v smislu prvega pogoja iz člena 5(5) Direktive 2001/29. Za natisnjenje odlomkov iz časopisnih člankov je prvi pogoj iz člena 5(5) Direktive 2001/29 torej izpolnjen.

137. Drugi pogoj iz člena 5(5) Direktive 2001/29 zahteva, da posebni primeri, v katerih se izjeme in omejitve uporabijo, niso v nasprotju z normalnim izkoriščanjem dela. Normalno izkoriščanje časopisnih člankov pomeni, da se časopisi, v katerih so ti članki objavljeni, prodajajo in se na tej podlagi ustvarja dobiček; ekonomske koristi, ki jih je mogoče pridobiti na podlagi časopisnih člankov, morajo biti pridržane imetnikom avtorskih pravic(78). Temu normalnemu izkoriščanju se nasprotuje, če je vpliv na trg prodaje časopisov občuten in se s tem zmanjšuje prodajo časopisov.(79)

138. Reproduciranje odlomkov iz časopisnih člankov družbi Infopaq omogoča, da hitro prepozna, kateri članki so pomembni in glede katerih je treba pripraviti povzetek. S tem lahko družba Infopaq pripravi povzetke glede vseh pomembnih časopisnih člankov, zato njenim naročnikom ni treba več kupovati časopisov.(80) S tem reproduciranje odlomkov iz časopisnih člankov po mojem mnenju vpliva na normalno izkoriščanje le-teh, zato drugi pogoj iz člena 5(5) Direktive 2001/29 ni izpolnjen.

139. Tretji pogoj iz člena 5(5) Direktive 2001/29 zahteva, da posebni primeri, v katerih se uporabijo izjeme in omejitve, ne vplivajo pretirano na legitimne interese imetnika pravic. V okviru tretjega pogoja torej ne zadošča samo vpliv na legitimne pravice imetnika pravic – na katere vpliva pravzaprav vsaka izjema ali omejitev – temveč ta vpliv ne sme biti pretiran.(81) Pri tem je treba upoštevati kvantiteto in kvaliteto tega vpliva.(82)

140. V obravnavani zadevi se odlomek iz časopisnega članka pripravi za vse članke, ki vsebujejo določene iskane besede. Če se iskana beseda v teh člankih pojavlja pogosto, to kvantitativno pomeni, da so lahko taki odlomki iz časopisnih člankov pripravljeni za veliko člankov. Če se v enem članku pojavlja več različnih iskanih besed, to pomeni tudi, da se lahko za en članek pripravi več odlomkov. Že pri analizi drugega pogoja iz člena 5(5) Direktive 2001/29 smo ugotovili, da reproduciranje teh odlomkov posredno pri pripravi povzetkov lahko vpliva na prodajo časopisnih člankov, zato imajo imetniki avtorskih pravic tudi legitimen interes, da so udeleženi pri dobičku, ki ga Infopaq s tem ustvarja. Glede na to, da se odlomki pripravijo za zelo veliko časopisnih člankov, to po mojem mnenju predstavlja pretiran vpliv na legitimne interese imetnikov pravic. Zato je po mojem mnenju treba ugotoviti, da za tiskanje odlomkov iz časopisnih člankov tudi tretji pogoj iz člena 5(5) Direktive 2001/29 ni izpolnjen.

141. Posledica tega, da natisnjenje odlomkov iz časopisnih člankov ne izpolnjuje drugega in tretjega pogoja iz člena 5(5) Direktive 2001/29, je, da ne more pomeniti zakonite uporabe časopisnih člankov v smislu člena 5(1) te direktive.

2.      Ali začasna dejanja reproduciranja izpolnjujejo pogoje iz člena 5(5)?

142. Glede na to, da sem v točki 141 teh sklepnih predlogov ugotovila, da odlomki iz časopisnih člankov ne morejo pomeniti zakonite uporabe časopisnih člankov, lahko ugotovimo, da skeniranje, pretvorba slikovne datoteke v tekstovno in shranjevanje(83) odlomkov iz časopisnih člankov ne omogočajo zakonite uporabe dela in s tem ne izpolnjujejo pogojev iz člena 5(1) Direktive 2001/29. Ker ta dejanja reproduciranja ne morejo biti upravičena na podlagi člena 5(1) Direktive 2001/29, prav tako ne morejo biti upravičena samostojno na podlagi pogojev iz člena 5(5) te direktive. Zato je treba tudi glede začasnih dejanj reproduciranja ugotoviti, da ne izpolnjujejo pogojev iz člena 5(5) te direktive.

3.      Sklep glede razlage člena 5(5) Direktive 2001/29

143. Glede na analizo na podlagi člena 5(5) Direktive 2001/29 je treba na trinajsto vprašanje za predhodno odločanje odgovoriti, da se skeniranje celotnih časopisnih člankov, ki ga opravi podjetje, poznejša obdelava reprodukcije ter shranjevanje in tiskanje dela reprodukcije, ki obsega enega ali več odlomkov iz besedila iz enajstih besed, v okoliščinah, kakršne so te v obravnavani zadevi, ne morejo šteti za določene posebne primere, ki niso v nasprotju z normalnim izkoriščanjem časopisnih člankov in ne vplivajo pretirano na legitimne interese imetnika pravic v smislu člena 5(5) Direktive 2001/29.

F –    Sklep

144. Analiza v teh sklepnih predlogih je pokazala, da gre pri vseh dejanjih, ki jih Infopaq opravlja v postopku priprave odlomkov iz časopisnih člankov, za dejanja reproduciranja v smislu člena 2 Direktive 2001/29. Ta dejanja reproduciranja ne morejo biti dopustna na podlagi izjeme od pravice reproduciranja, ki jo predvideva člen 5(1) Direktive 2001/29, prav tako pa niso v skladu s členom 5(5) te direktive. Zato mora Infopaq za izvajanje teh dejanj reproduciranja pridobiti dovoljenje imetnikov avtorskih pravic.

VII – Predlog

145. Ob upoštevanju vseh navedenih ugotovitev Sodišču predlagam, naj na vprašanja za predhodno odločanje, ki jih je predložilo Højesteret, v okoliščinah, kakršne so te v obravnavani zadevi, in v vrstnem redu, kakor jih je zastavilo to sodišče, odgovori tako:

1.         Shranjevanje in poznejše tiskanje odlomka iz besedila članka v dnevnem časopisu, ki zajema iskano besedo ter pet besed, ki stojijo pred njo, in pet besed, ki ji sledijo, se štejeta za reproduciranje v smislu člena 2 Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi.

2.         Bistvena okoliščina, ki je pomembna za to, da se določena začasna dejanja reproduciranja štejejo za prehodna v smislu člena 5(1) Direktive 2001/29, je zelo kratek čas obstoja reprodukcije, vendar je treba pri presoji upoštevati vse okoliščine posameznega primera.

3.         Če se začasno dejanje reproduciranja izvede z izdelavo tekstovne datoteke na podlagi slikovne datoteke in če se tako tekstovna kakor tudi slikovna datoteka izbrišeta, se v okoliščinah, kakršne so te v obravnavani zadevi, to dejanje reproduciranja šteje za prehodno v smislu člena 5(1) Direktive 2001/29.

4.         Nacionalno sodišče mora na podlagi meril, podanih v odgovoru na drugo vprašanje za predhodno odločanje, presoditi, ali se lahko dejanje reproduciranja šteje za prehodno v smislu člena 5(1) Direktive 2001/29, če se del reprodukcije, ki zajema enega ali več besednih odlomkov iz enajstih besed, shrani.

5.         Dejanje reproduciranja se ne more šteti za prehodno v smislu člena 5(1) Direktive 2001/29, če se v okoliščinah, kakršne so te v obravnavani zadevi, del reprodukcije, ki zajema enega ali več besednih odlomkov iz enajstih besed, natisne.

6.         Stopnja tehnološkega procesa, na kateri se izvedejo začasna dejanja reproduciranja, ni pomembna za to, ali se štejejo za sestavni in bistveni del tehnološkega procesa v smislu člena 5(1) Direktive 2001/29.

7.         Če začasna dejanja reproduciranja zajemajo ročno skeniranje celotnih časopisnih člankov, s čimer so ti preoblikovani iz tiskanega medija v digitalni medij, so v okoliščinah, kakršne so te v obravnavani zadevi, ta dejanja reproduciranja sestavni in bistveni del tehnološkega procesa v smislu člena 5(1) Direktive 2001/29.

8.         V okoliščinah, kakršne so te v obravnavani zadevi, natisnjenje odlomka ni začasno dejanje reproduciranja, zato ga ne bo mogoče upravičiti na podlagi člena 5(1) Direktive 2001/29 in zato za odločitev ni pomembno, ali so ta dejanja reproduciranja lahko sestavni in bistveni del tehnološkega procesa.

9.         Zakonita uporaba dela v smislu člena 5(1) Direktive 2001/29 zajema vsako vrsto uporabe dela, za katero ni potrebno dovoljenje imetnika avtorske pravice ali ki jo je imetnik avtorske pravice izrecno dovolil; v primeru uporabe dela v obliki reproduciranja dovoljenje imetnika avtorske pravice ni potrebno, če je reproduciranje dovoljeno na podlagi ene od izjem in omejitev, ki jih določa člen 5(2) in (3) Direktive 2001/29, če je zadevna država članica to izjemo oziroma omejitev prenesla v svoje nacionalno pravo, in če je reproduciranje v skladu s členom 5(5) Direktive 2001/29.

10.         Skeniranje celotnih časopisnih člankov, poznejša obdelava reprodukcije ter shranjevanje dela reprodukcije, ki obsega enega ali več odlomkov iz besedila iz enajstih besed, v okoliščinah, kakršne so te v obravnavani zadevi, ne omogoča zakonite uporabe dela v smislu člena 5(1) Direktive 2001/29 s tem, da se odlomki iz besedila iz enajstih besed natisnejo in uporabijo pri dejavnosti pisanja povzetkov časopisnih člankov tega podjetja, čeprav imetnik pravice v to ni privolil.

11.         Pri presoji, ali imajo začasna dejanja reproduciranja neodvisen ekonomski pomen v smislu člena 5(1) Direktive 2001/29, je treba upoštevati, ali se na podlagi začasnih dejanj reproduciranja neposredno pridobivajo ekonomske koristi.

12.         Povečanja uporabnikove učinkovitosti zaradi začasnih dejanj reproduciranja v okoliščinah, kakršne so te v obravnavani zadevi, ni mogoče upoštevati pri presoji, ali imajo ta dejanja neodvisen ekonomski pomen v smislu člena 5(1) Direktive 2001/29.

13.         Skeniranje celotnih časopisnih člankov, ki ga opravi podjetje, poznejša obdelava reprodukcije ter shranjevanje in tiskanje dela reprodukcije, ki obsega enega ali več odlomkov iz besedila iz enajstih besed, se v okoliščinah, kakršne so te v obravnavani zadevi, ne morejo šteti za določene posebne primere, ki niso v nasprotju z normalnim izkoriščanjem časopisnih člankov in ne vplivajo pretirano na legitimne interese imetnika pravic v smislu člena 5(5) Direktive 2001/29.

1 – Jezik izvirnika: slovenščina.

2 – UL L 167, 22.6.2001, str. 10.

3 –      Opomba, ki se nanaša samo na slovensko besedilo sklepnih predlogov: slovenski prevod člena 5(1) Direktive 2001/29 uporablja izraz „razmnoževanje“, ki ni ustrezen in v direktivi tudi ni dosledno uporabljen, zato v sklepnih predlogih uporabljam isti izraz, kot je uporabljen v členu 2 te direktive, tj. „reproduciranje“. Poleg tega pojem „razmnoževanje“ nakazuje na to, da se avtorsko delo večkrat razmnoži, „reproduciranje“ pa lahko obsega le enkratno dejanje reproduciranja. Druge jezikovne različice Direktive 2001/29 v členu 2 in členu 5(1) dosledno uporabljajo izraz „reproduciranje“, na primer angleška različica („reproduction“), francoska različica („reproduction“), nemška različica („Vervielfältigung“), španska različica („reproducción“) in italijanska različica („riproduzione“).

4 – Bekendtgørelse af lov om ophavsret, nr. 763 af 30. juni 2006 (Konsolidirana različica zakona o avtorskih pravicah, št. 763 z dne 30. junija 2006). Prevod konsolidirane različice danskega zakona o avtorskih pravicah v angleški jezik je dostopen na spletni strani danskega ministrstva za kulturo: http://www.kum.dk/sw832.asp.

5 – V predložitvenem sklepu ni pojasnjeno, kako se ti povzetki pripravljajo in kaj natančno je njihova vsebina. Prav tako ni nedvoumno pojasnjeno, kakšno je razmerje med temi povzetki in odlomki iz časopisnih člankov, sestavljenimi iz iskane besede ter petih besed pred njo in petih besed za njo (glej točko 15 teh sklepnih predlogov). Nikjer v predložitvenem sklepu ni izrecno navedeno, da se odlomki iz enajstih besed uporabljajo izključno interno ali pa obstaja tudi možnost, da se ti odlomki pošljejo naročnikom družbe Infopaq.

6 – Gre za datoteko formata TIFF (Tagged Image File Format).

7 – Gre za t. i. strežnik OCR (Optical Character Recognition).

8 – ASCII je kratica za American Standard Code for Information Interchange.

9 – Opomba, ki se nanaša samo na slovensko besedilo sklepnih predlogov: slovenski prevod vprašanja za predhodno odločanje, ki je bil objavljen v Uradnem listu (UL C 64, 8.3.2008, str. 28), je deloma neustrezen, zato so popravki vneseni v oglatih oklepajih. Oglati oklepaji, ki so uporabljeni zaradi sklanjatev besed v narekovajih (npr. ‚prehodn[o]‘), so uporabljeni že v prvotnem prevodu. Oglati oklepaji, ki so uporabljeni zaradi sklanjatev besed v narekovajih (npr. ‚prehodn[o]‘), so uporabljeni že v prvotnem prevodu.

10 –      Opomba, ki se nanaša samo na slovensko besedilo sklepnih predlogov: v zvezi z rabo izraza „reproduciranje“ namesto „razmnoževanje“ glej opombo 3 teh sklepnih predlogov.

11 –      Predložitveno sodišče v vprašanjih za predhodno odločanje za Direktivo 2001/29 uporablja izraz „Direktiva Infosoc“; „Infosoc“ je okrajšava za angleški izraz „information society“ (informacijska družba). Zaradi doslednosti rabe okrajšave te direktive v sklepnih predlogih tudi v vprašanjih za predhodno odločanje uporabljam okrajšavo „Direktiva 2001/29“.

12 – Za stališče avstrijske vlade glej točko 26 teh sklepnih predlogov.

13 – Direktiva 2001/29 daje poseben poudarek varstvu avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi, vendar se ne omejuje le na to področje. Njen namen je, po eni strani, z uskladitvijo določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi prispevati k delovanju notranjega trga in, po drugi strani, uresničevanje določenih mednarodnih obveznosti na tem področju. Pri slednjem gre predvsem, kakor izhaja iz petnajste uvodne izjave Direktive 2001/29, za uresničevanje obveznosti iz dveh mednarodnih pogodb, sprejetih v okviru Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO), tj. „Pogodbe WIPO o avtorski pravici“ in „Pogodbe WIPO o izvedbah in fonogramih“. V teoriji glej na primer Lehmann, M., The EC Directive on the Harmonisation of Certain Aspects of Copyright and Related Rights in the Information Society – A Short Comment, International review of industrial property and copyright law, št. 5/2003, str. 521.

14 – Glej v tem smislu Zeleno knjigo „Avtorska in sorodne pravice v informacijski družbi“, COM(95) 382 konč., str. 49; Vivant, M., Directive 2001/29/EC on the harmonisation of certain aspects of copyright and related rights in the information society, v Lodder, A.R., Kaspersen, H.W.K. (ur.), Edirectives: Guide to European Union Law on E-Commerce, Kluwer Law International, Haag 2002, str. 98; Lehmann, M., op. cit. (opomba 13), str. 523, op. 18.

15 – Glej v tem smislu Zeleno knjigo „Avtorska in sorodne pravice v informacijski družbi“, COM(95) 382 konč., str. 49.

16 – Omogočanje razvoja ali normalnega delovanja novih tehnologij na primer pomeni, da se dovoli reproduciranje, ki je tehnično potrebno za normalno delovanje interneta ali za uporabo računalniških programov. To je razvidno na primer iz triintridesete uvodne izjave Direktive 2001/29, iz katere izhaja, da je treba iz pravice reproduciranja izvzeti „dejanja, ki omogočajo brskanje“ in „dejanja predpomnjenja“; zahteva za to, da pravica reproduciranja ne sme onemogočati normalnega delovanja novih tehnologij, izhaja tudi iz drugih direktiv, na primer Direktive Sveta 91/250/EGS z dne 14. maja 1991 o pravnem varstvu računalniških programov (UL L 122, 17.5.1991, str. 42), ki v sedemnajsti uvodni izjavi določa, da je „pri izključni pravici avtorja, da prepreči nedovoljeno reproduciranje svojega dela, v primeru računalniškega programa treba predvideti omejeno izjemo ter dovoliti reproduciranje, ki je tehnično potrebno za uporabo tega programa s strani zakonitega pridobitelja“.

17 – Glej na primer sodbe z dne 7. decembra 2006 v zadevi SGAE (C-306/05, ZOdl., str. I-11519, točka 31); z dne 9. novembra 2000 v zadevi Yiadom (C-357/98, Recueil, str. I-9265, točka 26) in z dne 6. februarja 2003 v zadevi SENA (C-245/00, Recueil, str. I-1251, točka 23).

18 – V literaturi glej na primer Vivant, M., op. cit. (opomba 14), str. 98, ki reproduciranje opredeljuje kot „‚fiksiranje‘ dela na mediju“. Kritharas, T., The Challenge of Copyright in Information Society. Copyright on the Internet: Current Legal Aspects, Revue hellénique de droit international, št. 1/2003, str. 22, s sklicevanjem na sodno prakso v Veliki Britaniji pravico reproduciranja figurativno opiše kot: „Kar je vredno kopirati, je prima facie vredno [avtorskopravno] varovati“.

19 – Cilj visoke ravni varstva izhaja zlasti iz devete uvodne izjave Direktive 2001/29, ki določa, da mora „vsakršno usklajevanje avtorske in sorodnih pravic […] temeljiti na visoki stopnji varstva, kajti takšne pravice so za intelektualno ustvarjanje bistvenega pomena“; posredno pa ta cilj izhaja tudi iz njene četrte in desete uvodne izjave. Četrta uvodna izjava te direktive določa, da bo „usklajena pravna ureditev avtorske in sorodnih pravic […] zaradi večje pravne varnosti in hkrati z zagotavljanjem visoke stopnje varstva intelektualne lastnine omogočala naložbe v ustvarjalnost in inovacije […]“; deseta uvodna izjava te direktive pa določa, da morajo avtorji „za uporabo svojega dela prejeti primerno nagrado“ in da je „zadostno pravno varstvo pravic intelektualne lastnine […] nujno“ za zagotovitev takšnega nagrajevanja. Zahtevo za visoko raven varstva avtorjev, ki naj se jim omogoči primerno nagrado za uporabo njihovih del, je potrdila tudi sodna praksa; v zvezi s tem glej sodbo z dne 7. decembra 2006 v zadevi SGAE (C‑306/05, ZOdl., str. I-11519, točka 36).

20 – Kot primer lahko navedem tudi delno reprodukcijo slike. Če je na sliki figura na belem platnu, na fotografiji (torej reprodukciji), na kateri bo del belega platna, ne bo mogoče ugotoviti, za katero sliko gre. Če pa bo na fotografiji del figure in bo razvidno, da gre za reprodukcijo natančno te slike, bo šlo za delno reprodukcijo. Naj navedem še skrajnejši primer: če bi se v odlomkih iz časopisnih člankov, ki jih pripravlja Infopaq, pojavljala samo ena beseda, na primer veznik „in“ ali samo ime določene družbe, bi bilo nemogoče ugotoviti, iz katerega časopisnega članka je ta odlomek, in v tem primeru ne bi šlo za delno reprodukcijo.

21 – Kot primerjavo glede težav pri kvantitativni opredelitvi dolžine citatov naj navedem, da je bilo v okviru komentarjev k členu 10(1) Bernske konvencije za varstvo književnih in umetniških del (z dne 9. septembra 1886, dopolnjena v Parizu 4. maja 1896, spremenjena v Berlinu 13. novembra 1908, dopolnjena v Bernu 20. marca 1914, spremenjena v Rimu 2. junija 1928, v Bruslju 26. junija 1948, v Stockholmu 14. julija 1967, v Parizu 24. julija 1971 in spremenjena 28. septembra 1979), ki dovoljuje citate, izpostavljeno vprašanje zgornje dopustne meje citatov in v zvezi s tem poudarjeno, da je kvantitativne omejitve take dolžine težko uporabiti. Glej na primer Ricketson, S., Ginsburg, J.C., International Copyright and Neighbouring Rights. The Berne Convention and Beyond, Vol. I, Oxford University Press, New York 2005, str. 788, točka 13.42; Ricketson, S., The Berne Convention for the protection of literary and artistic works: 1886-1986, Centre for Commercial Law Studies, Queen Mary College; Kluwer, London 1987, str. 493, točka 9.23.

22 – Pri pesmi ali znanem citatu bo za reprodukcijo zadoščalo že nekaj besed. Tako na primer citat „Et tu, Brute?“ vsebuje samo tri besede, vendar lahko z gotovostjo zatrdimo, da gre za delno reprodukcijo besed iz drame Williama Shakespeara „Julij Cezar“. Če pa vzamemo na primer tri besede iz odlomka časopisnega članka, ki ga navaja predložitveno sodišče (glej točko 15 teh sklepnih predlogov) – „prodaja telekomunikacijske skupine“ – zelo težko z gotovostjo trdimo, da gre za reprodukcijo natančno določenega časopisnega članka.

23 – Glej točko 14 teh sklepnih predlogov.

24 – Glej točko 25 teh sklepnih predlogov.

25 – Obrazložitev Predloga Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi, COM(97) 628 konč., str. 29, točka 3.

26 – K temu naj dodam, da primere dejanj reproduciranja, ki morajo biti izvzeta na podlagi člena 5(1), navaja tudi Poročilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Ekonomsko-socialnemu odboru o uporabi Direktive 2001/29/ES o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi, SEC(2007) 1556, str. 3: reprodukcije na spletnih usmerjevalnikih (Internet routers), reprodukcije, ki nastanejo med brskanjem po internetu, v pomnilnikih RAM (Random Access Memory) ali v predpomnilnikih (caches).

27 – Glej v tem smislu na primer Lehmann, M., op. cit (opomba 13), str. 523–524.

28 – Hugenholtz, P.B., Caching and Copyright: The Right of Temporary Copying, European Intellectual Property Review, št. 10/2000, str. 482, predpomnjenje (caching) opredeljuje kot „avtomatsko ustvarjanje začasnih kopij digitalnih podatkov […] z namenom, da bi bili ti podatki takoj na voljo za nadaljnjo uporabo“.

29 – Kritharas, T., op. cit. (opomba 18), str. 34, poudarja, da Direktiva 2001/29 na podlagi člena 5(1) dejanja predpomnjenja (caching) izvzema iz pravice reproduciranja. Prim. Hugenholtz, P. B., op. cit. (opomba 28), str. 482 in naslednje, ki z vidika varstva avtorskih pravic analizira različne vrste predpomnjenja (caching).

30 – To potrjuje tudi obrazložitev Predloga Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi, COM(97) 628 konč., str. 29, točka 3, iz katere izhaja, da se izjema iz člena 5(1) nanaša tako na spletno okolje kakor tudi na dejanja reproduciranja, ki ne nastanejo na spletu. Tako na primer tudi Plaza Penadés, J., Propiedad intelectual y sociedad de la información (la Directiva comunitaria 2001/29/CE), v de Paula Blasco Gascó, F. (ur.), Contratación y nuevas tecnologías, Consejo General del Poder Judicial, Madrid 2005, str. 147.

31 – Pomnilnik RAM (Random Access Memory) deluje tako, da se v njem začasno shranjujejo podatki, ki omogočajo delovanje računalnika; ko uporabnik računalnik izklopi, se podatki, shranjeni v RAM, avtomatično izbrišejo. Glej v tem smislu Kritharas, T., op. cit. (opomba 18), str. 22; Westkamp, G., Transient Copying and Public Communications: The Creeping Evolution of Use and Access Rights in European Copyright Law, George Washington International Law Review, št. 5/2004, str. 1057, op. 2.

32 – Glej točko 101 in naslednje teh sklepnih predlogov.

33 – To informacijo predložitveno sodišče navaja v točki 2 predložitvenega sklepa, v kateri je opisan postopek priprave odlomkov iz časopisnih člankov.

34 – Glej študijo „Study on the implementation and effect in Member States' laws of Directive 2001/29/EC on the harmonisation of certain aspects of copyright and related rights in the information society“, Institute for Information Law, Univerza v Amsterdamu, Nizozemska, 2007, dostopna na http://ec.europa.eu/internal_market/copyright/docs/studies/infosoc-study_en.pdf, str. 23, ki pod stalno reprodukcijo pojmuje „otipljivo trajno kopijo“ („tangible permanent copy“), pod začasno reprodukcijo pa „nevidno začasno kopijo“ („non-visible temporary copy“).

35 – Glej točko 101 in naslednje teh sklepnih predlogov.

36 – Predložitveno sodišče uporablja pojem „začasno dejanje reproduciranja“; ker pa sem v točki 71 teh sklepnih predlogov že pojasnila, da ni jasno, ali gre v primeru shranitve odlomka, sestavljenega iz enajstih besed, za začasno dejanje reproduciranja, v navedbi vprašanja za predhodno odločanje uporabljam samo izraz „dejanje reproduciranja“.

37 – Tako tudi študija „Study on the implementation and effect in Member States' laws of Directive 2001/29/EC on the harmonisation of certain aspects of copyright and related rights in the information society“, op. cit. (opomba 34), str. 32, ki poudarja, da se pojem „prehoden“ iz člena 5(1) Direktive 2001/29 nanaša na „zelo kratko dobo trajanja“.

38 – To izhaja tudi iz običajnega pomena pojmov „začasen“ in „prehoden“ v različnih jezikih. V angleškem jeziku pojem „temporary“ („začasen“) pomeni „trajajoč samo omejen čas“, pojem „transient“ („prehoden“) pa pomeni „trajajoč samo kratek čas“; glej Oxford Dictionary of English, 2. izd., Oxford University Press, Oxford 2005. Podobno je v nemškem jeziku pojem „vorübergehend“ („začasen“) opredeljen kot „trajajoč samo določen čas; trenuten“, pojem „flüchtig“ („prehoden“) pa je (pod točko 3 gesla „flüchtig“) opredeljen kot „hitro minljiv, ki ne obstaja dolgo“; glej Duden – Deutsches Universalwörterbuch, 6. izd., Mannheim 2006. V francoskem jeziku pojem „provisoire“ („začasen“) pomeni „ki nastane, ki obstaja, dokler ne nastopi dokončno stanje“, pojem „transitoire“ („prehoden“) pa „ki traja kratek čas“; glej Nouveau Larousse Encyclopédique, 2. knjiga, Larousse, Pariz 2003. V italijanskem jeziku pojem „temporaneo“ („začasen“) pomeni „ki traja omejeno časovno obdobje, ki ni dokončen“, pojem „transitorio“ („prehoden“) pa pomeni „ki traja kratek čas“; glej Dizionario Italiano Sabatini Coletti, Giunti, Firence 1997. Res pa je, da so to pomenske nianse, ki jih je treba za dokončen pomen posameznega pojma razbrati iz konteksta.

39 – Glej študijo „Study on the implementation and effect in Member States' laws of Directive 2001/29/EC on the harmonisation of certain aspects of copyright and related rights in the information society“, op. cit. (opomba 34), str. 32.

40 – Ibid.

41 – Literatura opozarja na to, da ni povsem jasno, kaj ta pogoj pomeni. Glej na primer Hart, M., The Copyright in the Information Society Directive: An Overview, European Intellectual Property Review, št. 2/2002, str. 59. Prim. Mayer, H.-P., Richtlinie 2001/29/EG zur Harmonisierung bestimmter Aspekte des Urheberrechts und der verwandten Schutzrechte in der Informationsgesellschaft, Europäische Zeitschrift für Wirtschaftsrecht, št. 11/2002, str. 327, ki ta pogoj imenuje „problematičen“.

42 – Ta dilema pri razlagi pogoja, da mora biti začasno dejanje reproduciranja sestavni in bistveni del tehnološkega procesa, je navedena na primer v študiji „Study on the implementation and effect in Member States' laws of Directive 2001/29/EC on the harmonisation of certain aspects of copyright and related rights in the information society“, op. cit. (opomba 34), str. 33. Glej tudi Spindler, G., Europäisches Urheberrecht in der Informationsgesellschaft, Gewerblicher Rechtsschutz und Urheberrecht, št. 2/2002, str. 111.

43 – Tako Spindler, G., op. cit. (opomba 42), str. 111; študija „Study on the implementation and effect in Member States' laws of Directive 2001/29/EC on the harmonisation of certain aspects of copyright and related rights in the information society“, op. cit. (opomba 34), str. 33.

44 – Obrazložitev predloga govori o „certain acts of reproduction which are dictated by technology“; obrazložitev Predloga Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi, COM(97) 628 konč., str. 29.

45 – Opomba, ki se nanaša samo na slovensko besedilo sklepnih predlogov: slovenska različica Direktive 2001/29 v triintrideseti uvodni izjavi sicer govori o tem, kdaj uporaba velja za „pravilno“, in ne o tem, kdaj uporaba velja za „zakonito“, vendar iz drugih jezikovnih različic te direktive izhaja, da mora biti terminologija v tej uvodni izjavi enaka tisti iz člena 5(1)(b) in da gre torej za „zakonito“ uporabo. Tako francoska različica Direktive 2001/29 v obeh določbah uporablja izraz „licite“, angleška izraz „lawful“, nemška izraz „rechtmäßig“, španska izraz „lícita“ in italijanska izraz „legittimo“.

46 – Priobčitev del javnosti, dajanje na voljo javnosti ali distribuiranje del.

47 – V zvezi s tem, da se pogoj zakonite uporabe nanaša na zakonito uporabo na podlagi člena 5(2) in (3) Direktive 2001/29, glej na primer Waelde, C., MacQueen, H., The Scope of Copyright, Electronic Journal of Comparative Law, št. 3/2006, str. 63; glej tudi študijo „Study on the implementation and effect in Member States' laws of Directive 2001/29/EC on the harmonisation of certain aspects of copyright and related rights in the information society“, op. cit. (opomba 34), str. 34, ki poudarja, da se pogoj zakonite uporabe iz člena 5(1) nanaša na pravne norme zunaj člena 5(1).

48 – Glej točko 111 teh sklepnih predlogov.

49 – V študiji „Study on the implementation and effect in Member States' laws of Directive 2001/29/EC on the harmonisation of certain aspects of copyright and related rights in the information society“, op. cit. (opomba 34), str. 34, je naveden ta primer: reprodukcija dela v pomnilniku RAM, ki nastane sočasno s kopijo za privatno uporabo v skladu z (nacionalno implementacijo) člena 5(2)(b) Direktive 2001/29, je lahko izvzeta na podlagi pravice reproduciranja v skladu s členom 5(1)(b) te direktive, ker je uporaba, ki jo omogoča – kopija za privatno uporabo – zakonita.

50 – Člen 5(2) Direktive 2001/29 predvideva izjeme in omejitve pravice reproduciranja iz člena 2 te direktive, člen 5(3) pa predvideva izjeme in omejitve od pravice reproduciranja iz člena 2 in od pravice priobčitve del javnosti in pravice do dajanja na voljo javnosti predmetov sorodnih pravic iz člena 3 te direktive.

51 – Dvaintrideseta uvodna izjava Direktive 2001/29 določa, da „[t]a direktiva določa izčrpno naštete izjeme in omejitve pravice reproduciranja“.

52 – V zvezi s tem členom naj dodam, da je bil v Direktivo 2001/29 vključen po vzoru člena 10bis Bernske konvencije za varstvo književnih in umetniških del, op. cit. (opomba 21). Natančneje, prva izjema, ki jo ureja člen 5(3)(c), je bila v Direktivo 2001/29 sprejeta po vzoru člena 10bis(1) Bernske konvencije, druga izjema iz člena 5(3)(c) pa je bila v Direktivo 2001/29 sprejeta po vzoru člena 10bis(2) Bernske konvencije.

53 – Druge izjeme v obravnavani zadevi ne morejo biti relevantne. V zvezi z izjemo iz člena 5(3)(d), ki dopušča citate „z namenom kritike ali ocene pod pogojem, da se nanašajo na delo ali na predmet sorodnih pravic, ki je bil že bil zakonito dan na voljo javnosti, da je naveden vir vključno z avtorjevim imenom, razen če se to izkaže za nemogoče, in da je njihova uporaba v skladu s pošteno prakso ter v obsegu, ki ga zahteva poseben namen“, naj posebej poudarim, da bi v obravnavani zadevi odlomke iz časopisnih člankov sicer lahko označili za citate, vendar ne gre za citate z namenom kritike ali ocene. Ti citati namreč niso uporabljeni v kritiki ali oceni določenega časopisnega članka, temveč so se uporabljajo pri dejavnosti pripravljanja povzetkov časopisnih člankov.

54 – Tako na primer Berger, C., Elektronische Pressespiegel und Informationsrichtlinie. Zur Vereinbarkeit einer Anpassung des § 49 UrhG an die Pressespiegel-Entscheidung des BGH mit der Informationsrichtlinie, Computer und Recht, št. 5/2004, str. 363; Glas, V., Die urheberrechtliche Zulässigkeit elektronischer Pressespiegel. Zugleich ein Beitrag zur Harmonisierung der Schranken des Urheberrechts in den Mitgliedstaaten der EU, Mohr Siebeck, Tübingen 2008, str. 131. Tudi iz literature, ki se nanaša na razlago tega člena 10bis(1) Bernske konvencije, po vzoru katerega je bil v Direktivo 2001/29 sprejeta prva izjema iz člena 5(3)(c) te direktive, izhaja, da pod ta pojem tradicionalno spadajo časopisi in revije; glej na primer Ricketson, S., op. cit. (opomba 21), str. 501, točka 9.30, in str. 503, točka 9.32. Literatura navaja tudi, da člen 10bis(1) Bernske konvencije načeloma ne nasprotuje razširitvi tudi na spletne izdaje časopisov in revij; v zvezi s tem glej na primer Ricketson, S., Ginsburg, J.C., op. cit. (opomba 21), str. 801, točka 4.

55 – Pravica priobčitve javnosti in dajanja na voljo javnosti avtorskih del je urejena v členu 3(1) Direktive 2001/29, ki določa, da „države članice predvidijo za avtorje izključno pravico, da dovolijo ali prepovejo vsakršno obliko priobčenja njihovih del javnosti, po žici ali na brezžični način, vključno z dajanjem svojih del na voljo javnosti tako, da imajo člani javnosti do njih dostop s kraja in v času, ki si ju izberejo sami.“

56 – Priobčitev javnosti konkretizira triindvajseta uvodna izjava te Direktive 2001/29, iz katere izhaja, da le-to zajema „vsakršno priobčitev javnosti, ki ni prisotna na kraju izvora priobčitve“ in da vključuje „vsako tovrstno oddajanje ali retransmisijo dela v javnost po žici ali na brezžični način, vključno z radiodifuznim oddajanjem“. Sem spada na primer javno izvajanje, radiodifuzno, satelitsko in kabelsko oddajanje avtorskih del ali predmetov sorodnih pravic.

57 – Dajanje na voljo javnosti pa konkretizira štiriindvajseta uvodna izjava te direktive, iz katere izhaja, da „zajema vsa dejanja dajanja takšnega predmeta na voljo pripadnikom javnosti, ki niso prisotni na kraju izvora dejanja objave“. Iz literature v zvezi s pogodbama WIPO (Pogodbe WIPO o avtorski pravici in Pogodbe WIPO o izvedbah in fonogramih), ki ju v pravo Skupnosti prenaša Direktiva 2001/29, izhaja, da dajanje na voljo javnosti pomeni dajanje na voljo javnosti preko računalniških sistemov, prek katerih je mogoče pridobiti določeno delo; glej Ficsor, M., The Law of Copyright and the Internet. The 1996 WIPO Treaties, their Interpretation and Implementation, Oxford University Press, New York 2002, str. 183, točka 4.56. Glej tudi Reinbothe, J., von Lewinski, S., The WIPO Treaties 1996. The WIPO Copyright Treaty and The WIPO Performances and Phonograms Treaty. Commentary and Legal Analysis, Butterworths, London 2002, str. 109, točka 20.

58 – Pošiljanje po elektronski pošti nedvomno ni oddajanje ali retransmisija dela v javnost po žici ali na brezžični način, vključno z radiodifuznim oddajanjem.

59 – Pošiljanje odlomkov iz časopisnih člankov po elektronski pošti posameznim naročnikom po mojem mnenju ne more šteti za dajanje na voljo javnosti. Kakor izhaja iz člena 3(2) Direktive 2001/29, je pogoj za obstoj dajanja na voljo javnosti ta, da imajo pripadniki javnosti do njih dostop s kraja in v času, ki si ju izberejo sami. Ta pogoj pa pri pošiljanju po elektronski pošti ne obstaja, saj gre za korespondenco natančno določenim naročnikom, pri kateri ti naročniki ne dostopajo sami do delnih reprodukcij časopisnih člankov niti sami ne izbirajo časa dostopa do njih. Tudi teorija poudarja, da posredovanje del po elektronski pošti ne spada med dajanje na voljo javnosti. Glej na primer von Lewinski, S., Die Multimedia-Richtlinie – Der EG-Richtlinienvorschlag zum Urheberrecht in der Informationsgesellschaft, MultiMedia und Recht, št. 3/1998, str. 116; Spindler, G., op. cit. (opomba 42), str. 108.

60 – Glas, V., op. cit. (opomba 54), str. 144. Tako razlago potrjuje tudi člen 10bis(2) Bernske konvencije, po vzoru katerega je bila ta izjema sprejeta v Direktivo 2001/29, ki določa: „Prav tako je državam unije prepuščeno, da določijo v svojih zakonih pogoje, pod katerimi smejo biti pri poročanju o tekočih dogodkih s fotografijami ali po kinematografiji ali radiodifuziji ali z žičnim prenašanjem književna ali umetniška dela, ki jih javnost gleda ali posluša med dogajanjem, reproducirana ali dostopna javnosti v meri, ki jo upravičuje namen obveščanja“. Poudarek dodan. V literaturi glej Ricketson, S., Ginsburg, J.C., op. cit. (opomba 21), str. 802 (točka 13.54) in str. 805 (točka 13.55).

61 – Teorija poudarja, da tega pogoja ni mogoče najti niti v mednarodnih konvencijah niti v nacionalnem avtorskem pravu. Glej v zvezi s tem Westkamp, G., op. cit.. (opomba 31), str. 1101. Glej tudi študijo „Study on the implementation and effect in Member States' laws of Directive 2001/29/EC on the harmonisation of certain aspects of copyright and related rights in the information society“, op. cit. (opomba 34), str. 35.

62 – Obrazložitev Predloga Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi, COM(97) 628 konč., str. 37.

63 – Bistveno pri tem je, ali ima dejanje reproduciranja neodvisen ekonomski pomen za tistega, ki izvaja določeno dejanje reproduciranja, ali za imetnika avtorske pravice.

64 – V tem smislu argumentira tudi študija „Study on the implementation and effect in Member States' laws of Directive 2001/29/EC on the harmonisation of certain aspects of copyright and related rights in the information society“, op. cit. (opomba 34), str. 35, v kateri je poudarjeno, da – če naj ima člen 5(1) Direktive 2001/29 dejanski pomen – se neodvisen ekonomski pomen ne sme razlagati samo z vidika interesov imetnikov pravic.

65 – Prim. Corbet, J., De ontwerp-richtlijn van 10 december 1997 over het auteursrecht en de naburige rechten in de Informatiemaatscjhappij’, Informatierecht/AMI, št. 5/1998, str. 96, ki meni, da ima predpomnjenje (caching) ekonomski pomen, ker povečuje hitrost prenosa podatkov, zaradi česar so storitve, pri katerih se ta prenos podatkov izvaja, privlačnejše za stranke. Vendar pa Corbet govori le o ekonomskem pomenu, in ne o neodvisnem ekonomskem pomenu. Prim tudi Hugenholtz, P.B., Koelman, K., Digital Intellectual Property Practice Economic Report, Institute for Information Law (IViR), str. 24, op. 36, poročilo, dostopno na www.ivir.nl/publications/hugenholtz/PBH-DIPPER.doc.

66 – Tudi teorija poudarja, da bi reproduciranje, ki bi pomenilo samostojno ekonomsko dejavnost, imelo neodvisen ekonomski pomen. Glej v tem smislu Hugenholtz, P.B., op. cit. (opomba 28), str. 488; Westkamp, G., op. cit. (opomba 31), str. 1098; Hugenholtz, P.B., Koelman, K., op. cit. (opomba 65) str. 24.

67 – Za shranjevanje odlomkov iz časopisnih člankov ta analiza velja, če bo predložitveno sodišče ugotovilo, da gre za začasno dejanje reproduciranja; v nasprotnem primeru shranjevanje odlomkov ne more biti upravičeno na podlagi člena 5(1) Direktive 2001/29.

68 – Prim. argumentacijo v Westkamp, G., op. cit. (opomba 31), str. 1101, ki poudarja, da je treba ekonomski pomen začasnih dejanj reproduciranja presojati vedno glede na končno, najobstojnejše dejanje reproduciranja.

69 – Za shranjevanje odlomkov iz časopisnih člankov ta analiza velja, če bo predložitveno sodišče ugotovilo, da gre za začasno dejanje reproduciranja; v nasprotnem primeru shranjevanje odlomkov ne more biti upravičeno na podlagi člena 5(1) Direktive 2001/29.

70 – V zvezi s členom 5(5) Direktive 2001/29 želim pojasniti, da določa dodatne pogoje za uporabo izjem in omejitev pravice reproduciranja, pravice priobčitve javnosti, pravice dajanja na voljo javnosti ter pravice distribuiranja del ali predmetov sorodnih pravic. Kakor izhaja iz besedila tega člena, se nanaša na „izjeme in omejitve iz odstavkov 1, 2, 3 in 4“ člena 5 Direktive 2001/29; ti odstavki urejajo izjeme in omejitve pravice reproduciranja (odstavek 2 in 3), pravice priobčitve javnosti in dajanja na voljo javnosti (odstavek 3) in pravice distribuiranja (odstavek 4).

71 – Glej na primer Hart, M., op. cit. (opomba 41), str. 61; Kritharas, T., op. cit. (opomba 18), str. 30; Lehmann, M., op. cit. (opomba 13), str. 526.

72 – Bernska konvencija za varstvo književnih in umetniških del, op. cit. (opomba 21). Skupnost sicer ni pogodbenica Bernske konvencije, vendar je nekatere določbe v Direktivi 2001/29 formulirala po vzoru te konvencije. Glej seznam pogodbenic Bernske konvencije na http://www.wipo.int/treaties/en/ShowResults.jsp?country_id=ALL&start_year=ANY&end_year=ANY&search_what=C&treaty_id=15.

73 – Evropska skupnost je pogodbenica Pogodbe Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o avtorski pravici; glej seznam pogodbenic na http://www.wipo.int/treaties/en/ShowResults.jsp?country_id=ALL&start_year=ANY&end_year=ANY&search_what=C&treaty_id=16.

74 – Agreement on Trade-Related Aspects of Intellectual Property Rights. Skupnost je pogodbena stranka Sporazuma TRIPS; pristojnost za sklenitev tega sporazuma je deljena med Skupnostjo in državami članicami; glej mnenje Sodišča z dne 15. novembra 1994 (mnenje 1/94, Recueil, str. I-5267, točka 3 izreka).

75 – Štiriinštirideseta uvodna izjava poleg tega določa, da se izjeme in omejitve „ne smejo uporabljati na način, ki vpliva na legitimne interese imetnika pravic ali ki nasprotuje normalnemu izkoriščanju njegovega dela ali predmeta sorodnih pravic“. Ta uvodna izjava se torej izrecno sklicuje na dva od treh pogojev, ki jih določa člen 5(5) Direktive 2001/29.

76 – Tak posebni namen je na primer reproduciranje del za izobraževanje, v korist invalidov ali za javno varnost. V zvezi s posameznimi izjemami s teh področij glej člen 5(3)(a), (b) in (e) Direktive 2001/29. V teoriji glej Ricketson, S., Ginsburg, J.C., op. cit. (opomba 21), str. 764, točka 13.12; Reinbothe, J., von Lewinski, S., op. cit. (opomba 57), str. 124, točka 15.

77 – V zvezi s tem naj omenim, da izjema iz člena 5(3)(c) Direktive 2001/29 izrecno ne govori o tem, da obveščanje javnosti o aktualnih dogodkih ne sme imeti komercialnega namena; s tem se izjema iz odstavka (3)(c) člena 5 Direktive 2001/29 razlikuje na primer od izjeme iz odstavka (2)(b) ali (2)(c) tega člena, ki izrecno prepoveduje, da bi bile reprodukcije za privatno uporabo ali reprodukcije, ki jih izvedejo javno dostopne knjižnice in izobraževalne ustanove, narejene s komercialnim namenom.

78 – Glej v tem smislu Ficsor, M., op. cit. (opomba 57), str. 516, točka C10.03.

79 – Reinbothe, J., von Lewinski, S., op. cit. (opomba 57), str. 125, točka 18, poudarja, da je treba v okviru tega pogoja opredeliti relevantni trg za izkoriščanje dela, na katerega določena izjema ne sme vplivati. V zvezi s tem navaja primer (točka 19), da bi prodajanje fotokopiranih šolskih knjig vplivalo na trg šolskih knjig in zato ne bi moglo biti upravičeno na podlagi izjeme, ki dopušča reproduciranje v izobraževalne namene.

80 – To analizo je treba izvesti neodvisno od tega, da je – kakor navaja predložitveno sodišče in obe stranki v postopku v glavni stvari – pripravljanje povzetkov na podlagi danskega prava dopustno. Kot primer naj navedem, da tudi branje fotokopirane knjige ni prepovedano, vendar to še ne upravičuje, da se knjiga neomejeno fotokopira.

81 – Ficsor, M., op. cit. (opomba 57), str. 516, točka C10.03.

82 – Reinbothe, J., von Lewinski, S., op. cit. (opomba 57), str. 126–127, točka 22.

83 – Za shranjevanje odlomkov iz časopisnih člankov ta analiza velja, če bo predložitveno sodišče ugotovilo, da gre za začasno dejanje reproduciranja; v nasprotnem primeru shranjevanje odlomkov ne more biti upravičeno na podlagi člena 5(1) Direktive 2001/29.